Vegetarijanci

[Vege]

Odkar sem vegetarijanka mi je odpornost zelo narasla. Prej sem imela vse mogoče viroze, zdaj pa več nobene.

[tantra]

1. oktober je svetovni dan vegetarijanstva

http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&a...&c_id=37130

[Guest sstane]

1. oktober je svetovni dan vegetarijanstva

http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&a...&c_id=37130

Bil

[Guest Mineja]

 

tole sem že enkrat (ali večkrat)... ampak meni se res še vedno hecno zdi, da zdaj SAMO živali so tiste, ki jih je treba ščiti in ubranit in... kaj ni VSE ŽIVO? ... kaj rastlinice ne jočejo in stočejo in izločajo nevemčesa, ko jih kruto trgamo in papcamo... kaj pa je za vegetarijance ŽIVA narava?... pa toliko se govori o tej 'živi' hrani... ... ker je ful dobro in zdravo, da se je 'živo' hrano... ampak peteršilj potem kar na lepem ni več živ in solatka tudi ne...

 

kaj pa če, morda, slučajno, obstaja nek tak 'božji' red in so nekatera živa bitja tu zato, da služijo na tak način, da so hrana ljudem?

 

 

 

Mrbit...glede na ta B12(za vegetarjance v B kompleksu), da smo res vsejedci. Ziher pa ne potrebujemo toliko mesa kot se ga uporablja. Izvorno si predstavljam, da smo bili kot šimpanzi zdaj-ki vsake toliko, nekajkrat na leto uplenijo kaj. "Zahodnjaki" pa ziher pretiravamo(in to ziher ni božji red), kot da smo v nekem strahu(še vedno spomin na vojno??) da bomo ostali brez hrane,in pretiravamo. In tu smo mogoče vegetarijanci dokaz, da se da tudi drugače...

 

Itak je vse živo, ampak razlika med psom in peteršiljem je pa očitna. In tak odnos kot ga imamo do živali, ga imamo tudi do rastlin, zato pa se poudarja samo odnos do živali.

Hm.

[dayo]

Itak je vse živo, ampak razlika med psom in peteršiljem je pa očitna.

Tole je po moje kr dobra poanta. Razlika je tud med klavnico prašičev in nasadom pšenice.

 

Vsem bi pa predlagal tud ogled filma "Kruh naš vsakdanji", pa si nej potem vsak sam ustvari mnenje o tem...

[free]

Skrb za okolje skozi želodec

 

piše: Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

 

Za 62 odstotkov Evropejcev so podnebne spremembe eden najresnejših problemov, s katerimi se danes soočamo. Vendar smo optimisti, saj nas 60 odstotkov meni, da je mogoče trend pri podnebnih spremembah obrniti. Približno enak delež nas že ločuje odpadke in zmanjšuje porabo energije ali vode. Tudi Slovenci vemo, da bi lahko precej prispevali k blažitvi sprememb, če bi na primer omejili vožnje z avtom ali obnovili svoje energijsko potratne neizolirane in klimatizirane stavbe. Zelo malo pa se zavedamo, da so tudi naše prehrambne navade lahko močno energijsko potratne.

 

Poročilo organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpred dveh let je postreglo s številnimi podatki, kako živinoreja prispeva k podnebnim spremembam, na primer da je 90 odstotkov uničenja tropskega deževnega gozda posledica množične živinoreje. Grozljivo je, da vsaki dve sekundi uničimo gozdno območje velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo pašne površine ali polja za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Uživanje mesnih izdelkov, mleka in jajc se je v tridesetih letih globalno povečalo za petkrat. Povprečen prebivalec držav v razvoju je še leta 1970 pojedel le deset kilogramov mesa letno, danes jih 30, razviti svet pa je s 65 kg prišel že na 80 kg mesa letno. Ob tem intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in desetkrat več energije kot poljedelstvo. Poučna je tudi naslednja primerjava: pridelava enega kilograma govedine obremeni naše ozračje kot 250 km vožnje z avtomobilom. A tudi pri zelenjavi in žitih ne gre brez emisij toplogrednih plinov. V naših trgovinah je vse polno francoskega krompirja, španske čebule, nizozemskih jabolk in kitajskega česna ali danski sir v Slovenijo ne pridejo peš. Še večja poraba energije je povezana s prevozom pijač, saj posegamo po mineralni vodi iz sosednjih držav, da o vinu in pivu ne izgubljamo besed. Poglavje zase je embalaža hrane in pijače, ki je običajno izdelana iz fosilnih surovin. Se kdaj vprašamo, koliko časa naša hrana preživi v hladilnicah in zamrzovalnikih, od skladišča, trgovine do našega domačega hladilnika? Manjša poraba električne energije, če jemo le svežo in lokalno pridelano hrano, je seveda tudi del rešitve podnebne zgodbe. Izbira hrane, ki jo kupujemo, vpliva na podnebne spremembe. Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem krožniku.

 

vir >>

 

povezave:

* FAO študija: Dolga senca živinoreje

* Kako jesti za rešitev planeta

* Lučka Kajfež Bogataj: Podnebje se spreminja hitreje kot pa navade ljudi

* Meat: Making Global Warming Worse

[free]

Z vegetarijanstvom zoper svetovno lakoto

 

 

Evropska komisija, Evropski parlament in Združeni narodi so obeležili obletnico Deklaracije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja »pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, ...«

 

Šestdeset let po podpisu te izjave dobre volje pripravlja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) pod okriljem Združenih narodov svečanosti ob »Svetovnem dnevu hrane 2008«, na kateri želi opozoriti predvsem na trpljenje 923 milijonov podhranjenih ljudi na tem planetu.

 

Kje se je zalomilo?

 

Zakaj v 21. stoletju skoraj eni milijardi ljudi še vedno niso dostopne najpomembnejše osnovne pravice?

 

Jean Ziegler, nekdanji posebni poročevalec Združenih narodov za področje Pravica do hrane, obtožuje: »Otrok, ki dandanes umre zaradi lakote, je bil umorjen!«

 

Saj res, kako lahko tako imenovana civilizirana družba sploh živi z dejstvom, da po svetu vsakih 5 sekund zaradi lakote umre en otrok, medtem ko se sočasno 1,5 milijard glav goveda in astronomsko število drugih farmskih živali pita z ogromnim deležem razpoložljive žetve žit?

Število lačnih ljudi presega skupno število prebivalcev Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske Unije!

 

Pri svojem boju zoper lakoto so nacionalni in mednarodni nosilci odločitev pričeli z množico projektov in kampanj, vendar nič od tega ni zmoglo nastale situacije omiliti. Zaradi lakote povzročeno in nezadržno trpljenje sedaj nujno zahteva vključitev novih strategij, h katerim mora obvezno spadati tudi vegetarijanska prehrana!

 

V imenu pravičnosti in človečnosti se ne sme več nadaljevati s trenutnim razmetavanjem 7–16 kg žitaric ali soje, do 15.500 litrov vode in 323 kvadratnih metrov pašnih površin za prirejo le enega kilograma govedine!

 

23. septembra 2008 je bil tako imenovani »Overshoot Day«, »Dan prekoračitve«: na ta dan smo že porabili vse, kar nam je lahko narava za letos proizvedla.

 

Če pomislimo, da naš trenutni svetovni povprečni način življenja zahteva 1,4-kratni ekvivalent planeta Zemlja, bi moralo takšno obeležje pomeniti signal za alarm ne samo za politike, marveč tudi za običajne državljane.

 

V interesu podpore trpečih ljudi, za ohranitev narave in za izboljšanje učinkovitosti javnega zdravstvenega sistema je zmanjšanje ali ukinitev mesne prehrane najenostavnejši način in hkrati nudi največ prednosti.

 

Za vse ljudi je na voljo več kot preveč hrane!

 

Tega dejstva ne smemo več zamegljevati zaradi pohlepa po mesu.

 

Vir >>>

 

 

Podpisniki:

 

Švicarsko združenje za vegetarijanstvo (SVV)

http://www.vegetarismus.ch

Avstrijsko vegansko društvo

http://www.vegan.at

European Vegetarian and Animal News Alliance (EVANA)

http://www.evana.org

GlobeTransformer – Pomagaj nam rešiti Zemljo!

http://www.globetransformer.org

Association Végétarienne de France

http://www.vegetarisme.fr

BunnyHuggers UK

http://www.bunnyhuggers.org.uk

Centro Vegetariano

http://www.centrovegetariano.org

EVA vzw – Ethisch Vegetarisch Alternatief

http://www.vegetarisme.be

Jewish Vegetarians of North America (JVNA), USA

http://www.JewishVeg.com

Sistem Joga v vsakdanjem življenju

http://www.jvvz.org

 

Prosimo podpišite peticijo:

 

Apel Združenim narodom in njihovim agencijam, da naj vegetarijanstva več ne ignorirajo. Namesto dosedanjega ravnanja naj znanstveno in brez predsodkov preučijo njegove mnogotere prednosti – s ciljem, da se ga vplete v bodoče strategije v borbi za svet brez lakote.

http://un.evana.org/ (v 23 jezikih)

 

Dodatne povezave:

 

Splošna deklaracija o človekovih pravicah

http://www.unhchr.ch/udhr/lang/slv.htm

Svetovni dan hrane, 16 oktober 2008

http://www.fao.org/getinvolved/worldfoodday/en/

Dejstva o lakoti (Hunger facts)

http://www.wfp.org/aboutwfp/facts/index.as...p;sub_section=5

V povprečni življenjski dobi pojemo 8 krav.

Hkrati pojemo še 36 ovac, 36 prašičev in 550 perutninskih živali.

http://www.guardian.co.uk/environment/2008/sep/07/food.beef

Earth Overshoot Day

http://www.footprintnetwork.org/gfn_sub.ph...ntent=overshoot

[free]

sporočilo za medije:

 

NOVE RAZISKAVE RAZKRIVAJO EVROPSKI GRABEŽ ZEMLJIŠČ V DRŽAVAH V RAZVOJU

 

Industrijsko kmetovanje in agrogoriva so krivi za povečevanje "odtisa*" EU

 

Bruselj, Ljubljana, 1. december 2008

 

Danes objavljene nove raziskave razkrivajo, da povečano povpraševanje po živalski krmi in agrogorivih v Evropski uniji povzroča izgubo edinstvenih gozdov, obsežne izpuste toplogrednih plinov in konflikte na podeželju v državah v razvoju. EU sedaj letno uporablja več kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč izven svojega območja za to, da nakrmi svoje črede, vedno bolj pa tudi za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Večina omenjenih zemljišč je v Južni Ameriki.

 

Raziskave razkrivajo, da največ zemljišč zaseda soja; Evropa jo uvaža predvsem za živalsko krmo, narašča pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (biogoriv). Pridelava soje je med najpomembnejšimi vzroki za izsekavanje gozdov v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano rabo pesticidov, ter z nasiljem in teptanjem človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov. Evropski potrošniki večinoma ne vedo, da je veliko te soje gensko spremenjene, saj proizvodov živali, ki so bile krmljene z GS rastlinami, po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno označevati.

 

Ugotovitve raziskav tudi poudarjajo, da:

 

* Največ živil živalskega porekla pojedo Ciprčani, Španci in Danci. Ti uporabljajo po 340, 253 oziroma 243 m2 zemljišč izven EU na osebo samo za pridelavo soje, ki se uporablja za krmljenje živali.

* Nemčija, Francija in Velika Britanija za ohranjanje sedanjih prehranskih navad skupaj potrebujejo 4,5 milijonov hektarov za pridelavo soje.

* Glavna rastlina, ki se uporablja za izdelavo biodizla v Evropi, je oljna ogrščica (56%), ki potrebuje več kot 2 milijona hektarov kmetijskih zemljišč, sledi ji soja (17%) in palmovo olje (7%). Nemčija porabi 3.800 milijonov litrov tega biodizla, kar je skoraj toliko kot vsa preostala EU skupaj.

Evropski veji mednarodnih organizacij Friends of the Earth in Via Campesina sta prepričani: če EU misli resno glede boja proti podnebnim spremembam, globalnemu izginjanju biotske raznovrstnosti, kršenju človekovih pravic in prehranski krizi, mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje in prenehati z uporabo poljščin za izdelavo industrijskih agrogoriv.

 

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu "Hrana in goriva za Evropo", pravi: "Tudi slovenski pridelovalci pokrmijo veliko uvožene soje, precej tudi gensko spremenjene; Slovenci smo po porabi mesa z 79 kg na prebivalca letno na 16. mestu v EU. "

 

Adrian Bebb (program za hrano in biotsko raznovrstnost Friends of the Earth Europe) pravi: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih, skupaj z naraščajočim povpraševanju po agrogorivih, ima ogromen vpliv na države v razvoju. Da bi kmetijstvo v teh državah zadovoljilo evropski trg, se širi na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja."

 

Gérard Choplin iz Evropske koordinacije Via Campesina pa omenja: "Industrijska živinoreja v Evropi je netrajnostna in ne more preživeti brez poceni uvožene soje, pridelane na globalnem Jugu. EU mora spremeniti svojo kmetijsko in trgovinsko politiko, da bodo evropski kmetje lahko pridelovali več živalske krme sami, in mora podpreti okolju prijazne kmetije."

 

_Sporočilo je objavljeno tudi na spletni stani Inštituta za trajnostni razvoj: www.itr.si

----

*OPOMBA*:

Podrobnejše informacije za medije lahko dobite na:

http://www.itr.si/agrogoriva/infomediji

* Odtis: pomeni ekološki odtis

[free]

What is animal sentience** and why does it matter?

 

The basis of all Compassion in World Farming's work on farm animal welfare is the recognition that animals are sentient beings.

 

http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/cowportrait.jpg http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/calf-with-girl-by-amit-pasricha.jpg

 

Sentient animals are capable of being aware of sensations and emotions, of feeling pain and suffering, and of experiencing a state of well being. Sentient animals are aware of their surroundings and of what happens to them.

Many animals turn out to have more complex mental and emotional lives than people have understood in the past. Scientific research is constantly revealing new evidence of animals' intelligence and emotions.

 

Some animals can enjoy learning a new skill. Some appear to show similar emotions to human empathy. On the negative side, animals can experience the unpleasant emotions of pain, fear, frustration and probably boredom as well. They can be reduced to a state resembling human depression by chronic stress or confinement in a cage.

 

What is exciting about the present time is that scientists are interested in studying animals' emotions and mental processes and that huge progress in understanding animals is being made.

 

Statement of values

Compassion in World Farming is opposed to any animal experimentation that causes pain or suffering to animals; however, where such experiments increase our understanding of animal sentience, we will report them in the long term interest of all animals.

vir >>

 

** Sentience is the ability to feel or perceive subjectively. Sentience is usually regarded as a more general concept than consciousness, which is often used to imply a form of sentience that includes a sense of time, place and self.

vir opisa besede >>

[tantra]

Sj pr ns, so se pa pocen kmetijska zemljišča kupovala. Spreminjali urbanistični plani,

namembnost zemljišč kupljenih, drugih že v lasti hotečih, ...

In se vse pozidalo oz. preprodalo kot zazidljivo ...

[free]

Sentience in practice

 

Policy, legislation and ethical perspectives

http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/confinedtocages.jpg

Over 60% of hens are confined to cages and cannot even spread their wings

 

Cultural beliefs, history and prejudice have had an enormous impact on how humans view animal sentience. Most people have over history assumed that many animals feel pain, hunger, thirst, heat, cold, fear, anger and other basic emotions, because we have everyday evidence that they do.

 

Many societies now accept animal sentience implicitly or explicitly in their legal systems.

 

Many of the laws and regulations for the protection of animals (apart from those concerned merely with conservation of species) clearly assume that at least all vertebrate animals (mammals, birds, fish, etc.) can experience suffering from a variety of causes, for example from pain, discomfort and hunger, as well as fear, anxiety and frustration.

 

In 1997 the concept of animal sentience was written into the basic law of the European Union. The legally-binding Protocol annexed to the Treaty of Amsterdam recognises that animals are 'sentient beings', and requires the EU and its Member States to 'pay full regard to the welfare requirements of animals'.

 

vir >>

http://www.ciwf.org.uk/images/2008/s/shoppingguide.jpg

-----------------------------------------

 

Revealed: the State of EU Pigs

 

-----------------------------------------

[free]

"Our task must be to free ourselves... by widening our circle of compassion to embrace all living creatures and the whole of nature and its beauty".

Albert Einstein

 

"Please eat less meat - meat is a very carbon intensive commodity."

Dr Rajendra Pachauri, 15 January 2008, Paris. Chair of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC ) and joint winner of the Nobel Peace Prize 2007 (ABC News, 16.01.08)

[Prabha]

Z vegetarijanstvom zoper svetovno lakoto

 

Saj res, kako lahko tako imenovana civilizirana družba sploh živi z dejstvom, da po svetu vsakih 5 sekund zaradi lakote umre en otrok, medtem ko se sočasno 1,5 milijard glav goveda in astronomsko število drugih farmskih živali pita z ogromnim deležem razpoložljive žetve žit?

 

 

Evo,razlagaj tole "običnim" (brez zamere) ljudem,....Jaz ko komu tole rečem,me imajo dobesedno za norca.Večina ima trdo zakoreninjeno ignorančno tezo,da človek ne more živet brez mesa,to je osnovni problem.Veliko jih poznam,ki so si z vegetarijanstvom "pokvarili"zdravje,potem pa prešli na meso.PRAVIM:VLADA IGNORANCA!!!!Ljudje nimajo pojma o tem,kar naše telo res potrebuje,govorim o večini.

[nosorog]

Saj res, kako lahko tako imenovana civilizirana družba sploh živi z dejstvom, da po svetu vsakih 5 sekund zaradi lakote umre en otrok, medtem ko se sočasno 1,5 milijard glav goveda in astronomsko število drugih farmskih živali pita z ogromnim deležem razpoložljive žetve žit?

 

Po mojem poanta sploh ni v porabi žit za krmo, ampak o neizkoriščanju zemlje, primerne za rast ži. Če se pelješ prek Madžarske v Ukrajino, proti Kijevu, lahko takoj ko prečkaš Karpate na levi in desni opazuješ neskončne neizkoriščen travnate površine. Če mene vprašaš, bi bila lahko Ukrajina žitnica Evrope, hkrati pa prispevala pomemben delež k svetovnem pridelku žita. Sam Ukrajinci očitno niso dovolj ambiciozni - pri njih je revščina, v to pa se ne usmerijo.

 

By the way - mesojedcem je zakon vonj, ki ga po stabovanju razširja kuhajoča se goveja juha. Kaj pa imate tazga, kar je zakon na takle način vegiji?

[Prabha]

Ma,osnovni problem je v osnovi:) (itaq:)....

 

Če slepemu kažeš torto,je ne vidi,....

[aakhut]

neizkoriščene travnate površine? a na tem svetu resnično obstaja vse samo zato, da lahko mi to izkoriščamo? na teh travnatih površinah rastejo rastline in živijo raznorazne živali. pa magar če raste samo trava in se vmes sprehajajo mravlje

 

tut picajzli majo pravico zhvet....a ne?.... x:Dx

 

zlomk....tralala

[tantra]

Če se pelješ prek Madžarske v Ukrajino, proti Kijevu, lahko takoj ko prečkaš Karpate na levi in desni opazuješ neskončne neizkoriščen travnate površine. Če mene vprašaš, bi bila lahko Ukrajina žitnica Evrope ...

Černobilsko radioaktivno. -)

 

 

neizkoriščene travnate površine? a na tem svetu resnično obstaja vse samo zato, da lahko mi to izkoriščamo? na teh travnatih površinah rastejo rastline in živijo raznorazne živali. pa magar če raste samo trava in se vmes sprehajajo mravlje

Celo ljubljansko barje posadit z industrijsko konopljo. Za predelavo v biodizel, olje, seme [za ptičke -), ...].

Ptičkom treba pomagat. Zemljo razstrupit od težkih kovin, ... -)

[free]

Da. Pa ko bi se vsaj uporabljali les in druge naravne elemente kot gradben material, ne pa beton in jeklo.

Prvi bi absorbiral CO2 skozi celoten obstoj; druga dva pa sta ga pri proizvodnji povzrocila drasticno prevec, absorbirala pa naposled nic. Prvega bi na koncu njegove zivljenjske dobe lahko skurili, druga dva pa bosta ostala na veke strlece propadajoca in verjetno neuporabna.

 

Sj pr ns, so se pa pocen kmetijska zemljišča kupovala. Spreminjali urbanistični plani,

namembnost zemljišč kupljenih, drugih že v lasti hotečih, ...

In se vse pozidalo oz. preprodalo kot zazidljivo ...

[free]

Da malo osvetlim zadevo:

FAO (Svetovna prehranska organizacija Združenih narodov) ocenjuje, da na svetu vsako leto izgubimo 13 milijonov hektarjev gozdov; po poročilu IPCC iz leta 2007 pa deforestacija odgovorna za približno 20% svetovnih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) , kar je več kot celotni izpusti toplogrednih plinov v EU!

 

Sicer pa ja, ciljas blizu, resitev je verjetno v delitvi.

 

Seveda imajo dezele tudi mokrišča, ki so zelo pomembna za celotni ekosistem in ni primerno, da se jih pozida ali uporabi za monokulturo, kot je zito ipd. Monokulture siromasijo ekosisteme in biotsko raznovrstnost planeta. Mokrisca so pomebna tudi zato, da imamo vodo, kaj piti.

Izgubilo smo ogromno mokrisc tega sveta. Morda celo vec kot polovico. zato je ogrozenih veliko vrst rastlin in zivali (dvozivke, zabe itn), mnoge pa so zaradi tega izumrle.

Npr. Ljubljansko barje, ki je hvalabogu nedavno postal krajinski park in je tudi najvecje slovensko mokrišče. 89 vrst metuljev, veliko pticm vidre, bobri, 48 vrst kacjih pastirjev.. itn...

 

Klasifikacija po Ramsarski konvenciji:

* morska, obalna in kopenska mokrišča:

(nizka in visoka barja, šotišča, alpska mokrišča, loke, poplavni gozdovi, rečni rokavi, mokri travniki, mrtvice, izviri in ponori, mezišča. sistemi kraških vod, jezera, potoki, rečne delte, podzemne vode, podzemna mokrišča, alpske občasne vode iz snega...)

* umetna mokrišča:

(ribniki, kali, soline, gramoznice, sanitarna močvirja, usedalniki, izsusevalni kanali..).

Predvsem v prvih naravnejsih, najdemo ogromno pomembnih (za ekosistem) zivalskih in rastlinskih vrst.

v Sloveniji je od leta 1950 izgubljenih vec kot 40% vseh morkisc. 70.000 hektarjev.

V svetu pa so te stevilke menda se dosti visje.

 

Sicer pa 1/3 vseh obdelanih povrsin zemljisc s hrano tega planeta, se uporablja za krmo zivali in agrogoriva (biodizel)!

 

Po mojem poanta sploh ni v porabi žit za krmo, ampak o neizkoriščanju zemlje, primerne za rast ži. Če se pelješ prek Madžarske v Ukrajino, proti Kijevu, lahko takoj ko prečkaš Karpate na levi in desni opazuješ neskončne neizkoriščen travnate površine. Če mene vprašaš, bi bila lahko Ukrajina žitnica Evrope, hkrati pa prispevala pomemben delež k svetovnem pridelku žita. Sam Ukrajinci očitno niso dovolj ambiciozni - pri njih je revščina, v to pa se ne usmerijo.

 

By the way - mesojedcem je zakon vonj, ki ga po stabovanju razširja kuhajoča se goveja juha. Kaj pa imate tazga, kar je zakon na takle način vegiji?

[nosorog]

neizkoriščene travnate površine? a na tem svetu resnično obstaja vse samo zato, da lahko mi to izkoriščamo? na teh travnatih površinah rastejo rastline in živijo raznorazne živali. pa magar če raste samo trava in se vmes sprehajajo mravlje

 

Mal si hecna. Ugotovili smo, da ljudje umirajo od lakote, na lokaciji, ki sem jo omenil, pa so travniki površine vsaj treh Slovenij.

 

 

Černobilsko radioaktivno. -)

 

Radioaktivno toliko, kot pri nas. Ko je v černobilo poknilo, je nosilo glavni oblak radiacije drugam - najprej proti Belorusiji, kjer je največ kasiralo področje vzhodno od Gomelja, potem pa prek cele Belorucije proti Poljski, ki je v relativni bližini meje z Belorusijo tudi mučo kasirala.

[zerkalo]

Černobilsko radioaktivno. -)

 

 

 

Celo ljubljansko barje posadit z industrijsko konopljo. Za predelavo v biodizel, olje, seme [za ptičke -), ...].

Ptičkom treba pomagat. Zemljo razstrupit od težkih kovin, ... -)

 

Pa še, na barju konoplja super dobro uspeva. En del bi sicer lahko bil namenjen tudi medicinski konoplji.

[Antoninus]

http://www.funpic.hu/files/pics/00007/00007125.jpg

[nosorog]

vem, zanima me pa vseeno, kje po mnenju normalnih ljudi pretiravam

 

V ozkem gledanju. O,K, - zavzemaš se za naravo, narava pa smo tudi ljudje. In res je - ljudje smo naravo v veliki meri zjebali, med drugim tako, da se je spremenil vzorec svetovnih padavin. Zato je v nekaterih delih Afrike suša, lačni pa so milijoni. Če se bo ta vzorec spremenil tako, da bo bistveno manj padavin nad Azijo, bodo lačne milijarde. In zdaj smo pred dilemo, ka storiti. Kateri so tisti faktorji, katere moramo najresneje jemati. če hočemo preživeti. Kar se narave tiče, moramo predvsem nehati krčiti pragozdove, saj so pljuča Zemlje, Po drugi stran pa lahko na vago fukneš dvoje - ali bomo s skupno iniciativo in denarjem financirali "začetek" poljedelstva na večjem delu relativno nepomembnih travnikov, ali pa bodo ljudje še naprej od lakote umirali.

Zgodba posebne obavnave in pristopa pa je recimo dejstvo, da si v predelih, kjer ni dovolj hrane za preživetje, ljudje "privoščijo" kopico otrok.

[tantra]

vem, zanima me pa vseeno, kje po mnenju normalnih ljudi pretiravam

Preveč misliš, odklopi se. -)

 

 

Eh ne ...ne bo to...

Ja se mi pozna ja ..da sem vsejedec ja ...

Kaj ti bo svinjarija od trupel. Samo smrad razpadajoči. -)

[tantra]

Vegiji na cukru so lahko nevarni. -)

Kar se vegi kuhne tiče, se prvo kaj prebere, prilagodi sebi & zdravstv. stanju, prehaja postopno ...