Kristalni otroci

[Ksenia]

Trudi, mam čudne ane... danes mi je tak slabo, da se mi oprosti samo resnično sem razmišljala če vsi vidimo nebo enake barve, poudarkov ne dajemo vsi na isti oblak, nekdo vidi v oblaku delfinčka, nekdo sam oblak.... vsak človek je edinstven, čeprav pa mislim, da prihaja čas, ali pa je že tukaj, ko k nam prihajajo stare duše v naših otorčičkih...

[sysyphe]

Poglej, če Anglež, ob besedi "red" ne bi mislil podobnega kot Srb pri "crveno", se ne bi nikoli razumeli.

 

Če se pa gremo po tvoje, pa lahko potem tudi jaz trdim, da se je meni rodil otrok z zlato avro, da ima vijoično kri in ne vem kaj še vse, ampak... živi s tem.

 

Če slepec barve ne vidi, jo lahko čuti, vseeno, pa si ne bo mogel nikoli v življenju niti približno predstavljati kakšna je rdeča barva. Lahko bo na podlagi občutenj in refleksij imel izjemo izdelano PREDSTAVO o rdeči barvi, ne bo se pa mogel slep Srb sporazumeti s slepim Angležem, kaj je to rdeče.

[sysyphe]

Aja, Selene.

Si edinstvena, sledi temu, in ne boj se razočaranj na poti.

[Trudi]

dobro napisano

[Sati]

...abstraktne umetnike pa (skorajda) vsi razumemo.... Pa vsak vidi nekaj drugega, in vsak vidi na pravi način....

 

Načeloma se strinjam s teboj, vendar tvoje trditve veljajo samo v okviru omejenih možnosti....

[sysyphe]

Ja umetnike pa res vsi razumemo. Zato so pravi vedno crkavali od lakote, danes jih pa tlačimo v norišnice.

[Sati]

Nisem mislila na umetnike kot na osebnosti, temveč njihova dela. Sicer pa, na tem svetu so pravila postavljena zgolj na področjih, ki omogočajo sporazumevanje in življenje (v smislu zakonov in pravil).

 

Razumevanje življenja, sveta, drobnih stvari in dogodkov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, razumevanje občutij pa ni ukalupirano. Svet ni strog. Je mehek in odprt. Moj otrok se tebi ne bo zdel poseben, meni se tvoj ne bo zdel. Moja prepričanja so logična pogosto samo meni, tebi so tvoja. Pravil ni. Čisto preprosto....

[sysyphe]

Minljiv si. Le tvoja dela so tvoj spomin.

Da, svet je strog.

[Ksenia]

S. da se razumeva, zame je vsak človek edinstven, neponovljiv, enkratna umetnina....

[sysyphe]

Ne, kakor človek ni ne slab, ne dober, ne edinstven.

Le njegova dejanja so edinstvena, umetnina in tak' dalje.

 

Se pa strinjam, če se razumeva:

 

Art does not exist

art is you.

[Sati]

Ali je sploh pomembno ali je edinstven človek ali njegova dejanja, ki se skozenj manifestirajo? Ne ni. Edinstvena so njegova dejanja, edinstven je človek, edinstveno in neponovljivo je vse....

Stvar interpretacije pač...

[sysyphe]

Ne interpretacije, pač pa predsodkov.

[Sati]

Tudi prav

[Sončna Vila]

Izkušnje in besede, vsake na svoji strani imam filing, oprostite, če se motim

 

Če naj malo priredim besede R.Bacha, so mi ravnokar prišle v glavo; "Vse napisano je lahko tudi napačno." Kar velja in zame in za vas.

 

 

Florijan Cvetko, sem še enkrat prebrala tvoj post - in pravzaprav šele zdaj zagledala vprašanje;

Ampak, če so argumenti tako trhli, da ne prepričajo nikogar razen verujočih, ali so še sploh argumenti?

Ja, pa saj ni fora v tem, da so ljudje verujoči. Veruješ v neznano, medtem ko veš pa tisto, kar ti je znano. Jaz na primer vem, da sem sposobna imeti občutek glede izida določene stvari in glede večine ljudi in da se zelo redko zmotim. Vem, da s svojimi "očmi" (duše - ali kako zaboga naj to napišem, ker spet za to nismo še izumili pravih besed, spet se tu lovimo okrog konceptov? ) vidim še marsikaj drugega kot povprečen današnji prebivalec zemlje. Pač, takšna sem. In ne verujem, da vidim, ker vem, da vidim. Tako da tudi vem, da to obstaja, pa si lahko razlagam to z milijon teorijami, kar je spet poskus ujemanja realnosti v besede oziroma koncepte.

 

Verjamem, da znajo biti nekomu, ki veruje v določeno stvar, ki bi naše izkušnje in besede izključevala, tole, kar pišemo, pravzaprav en velik blabla in brezveznost. Mi je pa smešno, da na to ljudje reagirajo na nek način s pokroviteljskim in vsevednim tonom v postu, in FC, to zagotovo nisi ti, pa čeprav si se tega v svojem pisanju dotaknil.

Sizif, misliš, da zahodnjaki ne moremo razumeti zakona karme. Ja, verjetno imaš prav. Ravno tako ne moreš razumeti v polnosti česarkoli od tega, o čem v večini debatiramo, saj ne gre nihče teh raznolikih tem nihče do obisti preštudirat, če se hoče pogovarjat o njih. Poleg tega pa itak pol stvari o določenih stvareh še ni raziskanih in dokazanih oziroma ovrženih, recimo na primer samo tema o istospolni usmerjenosti. Veš, koliko znanja obstaja danes na svetu! Če bi hotel vse inkorporirat, se lahko mirne duše zakleneš v knjižnjico za par življenj in daš pravemu življenju tam pred vrati znak za "pit-stop" za ravno toliko časa. Medtem pa reka teče mimo brez tebe. Kaj je bolj vredno, podroben študij besed ali življenje življenja samo? Kaj je bolj optimalno, se odžejat z gledanjem potoka ali s pitjem le-tega?

Imam filing, da se obnašaš, kot da nam je danes že vse znano in smo na višku svojega znanja, zdaj se moramo pa samo še odločit, kam in v katero smer bomo šli. Pametni si izberejo pravo pot, ostali nesrečniki, ki pa ne vejo, zakaj se gre v življenju, na žalost napačno. (Pa spet ločevanje.) Sizif, jump out of rolling your ball uphill and start running with her downhill, it's a lot easier and much more fun. Pa nič slabega ne mislim s tem. Pa spet, morda se motim - če je tako, se ti iz srca opravičujem že tu. Samo hotela sem zapisati svoja opažanja.

 

Vem, da je moje opažanje popolnoma subjektivno pogojeno (saj izhaja iz mene, kaj pa), ampak še vedno me vsakič znova preseneti, kadar vidim, da ljudje reagirajo z ločevalnim in obsojajočim tonom in pristopom namesto odprtega duha in sprejemanja različnosti. Sama poskušam stvari razumet in ne obsojat, mogoče se moram pa res še naučit, da je svet strog in da se ga zato moram bat in se pred njim branit.

 

Aja. Zakaj pravzaprav potrebujemo spomin, ki ostane za nami? Na nek način je to čaščenje in spet življenje v zgodovini, če se ne motim. Sama sem mnenja, da spomina, ki bi ostal za nami, ne potrebujemo. Tako da je bilo to itak retorično vprašanje.

 

 

"Lahko pa da se tudi motim." bi rekel uporni mesija.

 

 

Lep večer želim

 

 

Sončna

[Sončna Vila]

Adijo pamet, Sizif, pol pa v neki drugi temi napišeš tole:

Jaz eno. Eno z vsem je še vedno eno.

 

Ne vem, če te štekam. Tu imam filing, da nekaj trmariš in ločuješ, medtem ko tvoje besede iz te druge teme govorijo čisto drugo.

 

Hih. Aja, pa dobrodošel med nami.

 

 

Sončna

[sysyphe]

Dober večer, sončna.

 

Hvala za komentar mojega pisanja in hvala za nasvet, kako naj živim.

 

Prva opazka. Če bi vsi lepo tekali za svojimi zlatimi kroglami dol po hribu, najbrž ta neumni forum in sploh internet, najbrž ne bi nikoli obstajala, kakor ne bi obstajala pisava, in tako dalje.

 

Če si dobila občutek, da je moje življenje nekakšna nesrečna ujeta zabloda, žal. Pisanje se mi namreč ne zdi kar tako, saj se mi zdi, da ustvarja neko notranjo dinamiko, in do te hočem pristopat jasno in čisto, v imenu najvišjega. Zato sem pozoren, glede tega, kako uporabljam pojme. Pri tem se ne delam sužnja nekih definicij, in ostalih razločevanj iz t.i. ENEGA, vendar želim biti samo pozoren glede tega, kako je pojem uporabljen, in kako se z njim manipulira. To je to. Analiza, sinteza, ne vem kaki spoznavni pristopi vse, vse je isto. Ne dajem prednosti ničemur. Verjamem v eno in edino enotno zavest, ki ima svoj cilj v združitvi.

 

Včasih ločujem in iščem razliko v barvi neba, kamor se ozrem. Včasih se prepustim vtisu dežja in sonca, ki riše mavrico na nebo.

Želim si biti svež, dinamičen človek. Človek, ki prisluhne, ki se sooča s stvarjo zato, ker se mu zdi nova, ki si drzne spoznat človeka zato, ker se bom spremenil sam.

 

Hvala. Upam, da mi bo lepo.

[Sati]

, najbrž ta neumni forum in sploh internet, najbrž ne bi nikoli obstajala, kakor ne bi obstajala pisava, in tako dalje.

To tvoje razmišljanje se malček bode s tvojimi ugotovitvami.

Ta "neumni forum" uporabljaš tudi za to, da lahko plasiraš samega sebe.

...oziroma da plasiraš dejanja, ki izhajajo iz tebe...

[sysyphe]

Torej, da lahko razmišljam, pišem, v miru porivam svoj kamen. Ne vem, kaj je tu napačnega, oziroma v neskladju s tem kar sem napisal. Mislim, da sem bil jasen glede tega, kaj mi to pomeni in tako dalje.

 

...oziroma da plasiraš dejanja, ki izhajajo iz tebe.

 

Oziroma, da se izrazim. Imam prav?

 

Ja, ful dobra ugotovitev. Tukaj sem zato, da povem, kaj mislim.

Res, čestitam.

[Sončna Vila]

Joooj Sizif, nas ti mal za nos vlečeš s temi besedami ha

 

No, pa saj ni važno, me veseli, da sem se uspela zmotit, skozi tale tvoj post si mi malo bolj odprl pogled nate, če že lahko tako rečem. Oprosti za ostre besede, sem tako dojela prej iz tvojega pisanja. Res se mi zdi brezveze ločevat in se upirat novemu samo zato, ker ne znamo tega dokazat na danes dokazljivem nivoju. Kaj pa jutri? Znanstvene metode niti pod razno niso nekaj železnega in vedno veljavnega, mogoče bomo jutri že videli skozi prizmo drugačnih in bolj izpopolnjenih in optimalnih tehnik kot ga vidimo danes.

 

Ne vem, zakaj sem tvoje pisanje dojela kot bodičasto in ne ravno sprejemljivo za kaj novega? Mogoče bom ugotovila sčasoma.

 

Pa res en lep pozdrav,

 

 

Sončna

[Florijan Cvetko]

Ampak, če so argumenti tako trhli, da ne prepričajo nikogar razen verujočih, ali so še sploh argumenti?

 

 

Vem, da je moje opažanje popolnoma subjektivno pogojeno (saj izhaja iz mene, kaj pa), ampak še vedno me vsakič znova preseneti, kadar vidim, da ljudje reagirajo z ločevalnim in obsojajočim tonom in pristopom namesto odprtega duha in sprejemanja različnosti. Sama poskušam stvari razumet in ne obsojat, mogoče se moram pa res še naučit, da je svet strog in da se ga zato moram bat in se pred njim branit.

 

Poglej, Sončna, predvsem sam ne maram izključevanja nobene vrste, in ne maram argumentov moči. Vrstica, ki si jo citirala, je bila namenjena kot kritika nekomu, ki je napisal, da ne bo debatiral, ker itak tisti z nasprotnim mnenjem stvari ne pozna, kar se mi zdi tipičen argument moči. Namesto, da bi poučeval, pridiga. Če pa ti pridiga ni všeč, potem pa poberem igračke iz peskovnika in grem domov. Tako pa svet ne napreduje ... Žal mi je, da si moje besede razumela kot ločevalni in obsojajoč pristop.

 

Besedo "verujočih" v mojem navedku je potrebno razumeti v okviru stavka "pridigati zboru" (preaching to the quire). Pridiganje zboru je povsem nepotrebno, ali ne, zato tudi argumenti, ki jih razumejo le "verujoči" (to je tisti, ki itak enako mislijo) niso argumenti ampak del pridige.

 

Upam, da mi bo zdaj odpuščeno ...

[Mateja]

Vrstica, ki si jo citirala, je bila namenjena kot kritika nekomu, ki je napisal, da ne bo debatiral, ker itak tisti z nasprotnim mnenjem stvari ne pozna, kar se mi zdi tipičen argument moči. Namesto, da bi poučeval, pridiga.

uhuhu, koliko sodb je bilo izrečenih o meni zato, ko sem napisala repliko na 'bul šit', da se mi ne da debatirat ... prav zanimivo ...

 

... ne pridiga mi pa res ne gre. Poučevanje? No, vse, kar sem v vseh teh letih zapisala in predebatirala s premnogimi, so bile moje izkušnje... ne še vedno nimam prav nobenega namena, da bi pridigala ali prepričevala koga. da je to to... če zanj ni, pač ni...

 

to, da govorim o svojih izkušnjah z novodobnimi otroki, zame še ni prav nobena obveza, da zdaj pa moram odgovoriti na vse, kar prileti mimo...

 

[Ksenia]

pridiga

nič Im ready

in še vedno sem mnenja, da so nekateri naši otroci prišli sem dol da nam določene stvari pokažejo, pa me linčajte...mi je zanimiva debata, sam ne vem, kaj se želi povedat, da živimo v iluziji, da sledimo nečemu kot kokoške, pa kaj potem, v tole naše je dano srce in opazovanje sebe, drugih narave. tores smo čuječi, vsaj to, marsikdo še ni in živi v svojih predstavah in iluzijah... tole se ne nanaša samo na tolo temo in na nikogar posamezno... zdej pa linč name grem mejte se

[Sati]

Torej, da lahko razmišljam, pišem, v miru porivam svoj kamen. Ne vem, kaj je tu napačnega, oziroma v neskladju s tem kar sem napisal. Mislim, da sem bil jasen glede tega, kaj mi to pomeni in tako dalje.

 

...oziroma da plasiraš dejanja, ki izhajajo iz tebe.

 

Oziroma, da se izrazim. Imam prav?

 

Ja, ful dobra ugotovitev. Tukaj sem zato, da povem, kaj mislim.

Res, čestitam.

Samo "neumni forum" me je zbodel in nič drugega....

 

Način izražanja je pa tako ali tako individualen in vsakdo izbere tistega, ki mu najbolj "leži". Imam prav?

[Sati]

pridiga

nič Im ready

in še vedno sem mnenja, da so nekateri naši otroci prišli sem dol da nam določene stvari pokažejo, pa me linčajte...mi je zanimiva debata, sam ne vem, kaj se želi povedat, da živimo v iluziji, da sledimo nečemu kot kokoške, pa kaj potem, v tole naše je dano srce in opazovanje sebe, drugih narave. tores smo čuječi, vsaj to, marsikdo še ni in živi v svojih predstavah in iluzijah... tole se ne nanaša samo na tolo temo in na nikogar posamezno... zdej pa linč name grem mejte se

Jaz te ne bom linčala , ker se strinjam s tabo, da so nekateri naši otroci....

 

S tem namenom so najbrž prišli dol tudi nekateri otroci naših staršev ali pa otroci naših starih staršev ali pa....

[Florijan Cvetko]

...

 

to, da govorim o svojih izkušnjah z novodobnimi otroki, zame še ni prav nobena obveza, da zdaj pa moram odgovoriti na vse, kar prileti mimo...

 

 

Seveda ne, Mateja. Ampak potem se lahko tisti, ki to beremo in ki nam je to namenjeno, vprašamo o tvojih namenih. Zakaj pričneš debato in nisi pripravljena odgovoriti na čisto legitimne kritike? Običajno sta dve možnosti: ali si preohola, ali pa ne znaš utemeljiti. Če ne znaš utemeljiti svojih načel, potem si po moje prav nevarna, če v skladu s svojim nazorom izobražuješ naše otroke, saj počneš nekaj, česar ne poznaš. Če si ohola, no ja, potem pač bodi ...