...

[nimbus]

Ta teden zvedel, da prevaran v ljubezni... Kak sem razpizdjen, kako je lahko ljubezen tako egoistična, kako bi zagrabil celi svet in ga prebavil v trenutku, kako bi zgrabil najbližjo žrtev in ji zavil vrat, kako bi zakričal!!!

 

Vem, da bom samo jokal.

 

Ljubezen je slepa in le v takšno verjamem...

[Ksenia]

če solze pomagajo jim daj prosto pot

[Almira]

Ta teden zvedel, da prevaran v ljubezni... Kak sem razpizdjen, kako je lahko ljubezen tako egoistična, kako bi zagrabil celi svet in ga prebavil v trenutku, kako bi zgrabil najbližjo žrtev in ji zavil vrat, kako bi zakričal!!!

 

Vem, da bom samo jokal.

 

Ljubezen je slepa in le v takšno verjamem...

Vem, kaj čutiš... Z mano se je tud nekaj sličnega zgodilo pred 3,5 tedni...Sem se že razjokala in iz sebe "izpustila" bes&jezo+žalost... Težko je... Vem...ampak, boš videl: s časom se bodo rane zacelile.

Mene še zdaj, po (zdaj že skoro) 4 tednih ubija... (Čeprav mam ZELO-ZELO dobre prijateljice in kolege in seveda LNF-prijatelje, nisem mogla pozabit krivice, kar sta mi naredila kolegica+moj bivši).

Ampak včeraj se je nekaj "zgodilo" v meni: spremenila sem se..., sprejela sem, da ga ne bom dobila nazaj in je srečen z "mojo kolegico". (Seveda pri tem mi je pomagala ena knjiga, s pomočjo katere sem se spremenila..in to čisto SAMA; seveda še nisem čisto "spremenjena", ampak zdaj se učim, kak je treba sprejeti in ljubiti samega sebe... ) In zdaj več nisem ne jezna, ne ljubosumna, ne nič...NE! Še vesela sem, da sta onadva srečna, ker ju poznam in vem, da nimata ne vem kak rožnato življenje...in mislim, da sta se zdaj našla, in fejst upam, da se bosta imela fejst rada in bosta srečna!

 

Jaz pa sem si izbrala čisto novo pot in ta pot vodi v "srečno življenje", v katerem bom jaz tud (in TI boš tudi) našla pravo ljubezen... Verjamem v to...( kar do zdaj nisem)...in VEM, da bom srečna, ker verjamem v sebe.

 

 

Držim ti pesti in upam, da boš ti tud enkrat lahko pozabil na te krivice in našel pot, ki te bo privedla v novo in srečno življenje!!! xrosex

[nimbus]

Almira...

[Mick]

Almira......bravo...to pa res velik napredek v tvojem razmišljanju, doživljanju ....v relativno zelo kratkem času . Upam, da ni le začasno.......da se te je res "prijelo"..... . Zelo dobro....

[Almira]

Almira......bravo...to pa res velik napredek v tvojem razmišljanju, doživljanju ....v relativno zelo kratkem času     . Upam, da ni le začasno.......da se te je res "prijelo"..... . Zelo dobro....

Hvala Mick!

 

 

Upam tud za Nimbusa..

[Marsa]

Nimbus - socustvujem.

Ampak takega odnosa itak nisi rabil, tako - bodi vesel. Zdaj vsaj ves.

Sory, zdaj ti je to nezaslisano, jaz pa koza, ki nic ne stekam.

A ti povem, res... se kul ti bo.

 

Po drugi strani pa - kako pa to ves?

Namrec - si "zvedel" - tega ne smemo jemati zdravo za gotovo, ce nas nekdo 'seznani' s cim takim.

Morda sploh ni res.

[bigm]

Nimbus, sočustvujem s teboj. Razumem, da se ne počutiš dobro in da biješ notranje boje.

 

Vendar pa upoštevaj, da je vsak človek nekaj edinstvenega. Vsak živi svoje lastno življenje. Nihče ni nikogaršnja last. Ljudje se srečujemo, morda hodimo nekaj časa skupaj, potem pa se naše poti spet ločijo. Morda nas boli, vendar ne kuhajmo jeze. Bodimo hvaležni za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in ohranimo tega človeka v lepem spominu.

 

Tvoja pot bo še dolga, še veliko ljudi boš srečal, hodil nekaj časa vsporedno z njimi, pa se zopet z njimi razšel. Tako je življenje. Nekoga nam vzame smrt, drugi pa živi zavijejo na drugo pot. Pred kratkim sem že uporabil Hamletovo misel, pa jo bom še enkrat:"Slovo je tako sladka bolečina".

[Almira]

Nimbus, sočustvujem s teboj. Razumem, da se ne počutiš dobro in da biješ notranje boje.

 

Vendar pa upoštevaj, da je vsak človek nekaj edinstvenega. Vsak živi svoje lastno življenje. Nihče ni nikogaršnja last. Ljudje se srečujemo, morda hodimo nekaj časa skupaj, potem pa se naše poti spet ločijo. Morda nas boli, vendar ne kuhajmo jeze. Bodimo hvaležni za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in ohranimo tega človeka v lepem spominu.

 

Tvoja pot bo še dolga, še veliko ljudi boš srečal, hodil nekaj časa vsporedno z njimi, pa se zopet  z njimi razšel. Tako je življenje. Nekoga nam vzame smrt, drugi pa živi zavijejo na drugo pot. Pred kratkim sem že uporabil Hamletovo misel, pa jo bom še enkrat:"Slovo je tako sladka bolečina".

[nimbus]

Marsa... Bigm...

Je zagotovo... ravno zaradi tega boli, ko veš, da je 100% in potem bereš to zamolčano iskrenost. Ja, moram iti naprej... vklopiti razum in glavo, da si ne nakopljem zmede.

Hvala za spodbudne besede

[Almira]

Le tako naprej!

[mushi]

Ja, dobra stran je da VEŠ! Uf... da ti nekdo roge nasaja za hrbtom... si neki v hrbet zasluži.. :xx!:

Pač enemu ni do drugega, se to pove, gresta narazen, čao, veliko sreče naprej brez mene... ampak da pa na dveh stolih en sedi.. in si ti ta prvi... jst ne vem kako bi reagirala..

Ne bi si rok mazala to je dejstvo.. ali obžalovala da vem, al pa žalovala za njim definitivno ne bi..

Če bi se pa kaj nagajat dalo.. Drugač pa na ignor, kolkr se da......

[Sončna Vila]

Nimbus... Mogoče si lahko predstavljam, kako ti je... Čeprav še nikoli nisem doživela česa takega...

 

Imam pa za sabo težavno leto, če gledamo z vidika razbijanja in rušenja mojih iluzij o ljubezni in morda ti bo pomagalo, če boš prebral te besede... Razmislil o njih... Čeprav ti povem čisto po pravici, da tudi sama tu stojim še na dokaj trhlih temeljih...

Ampak veš kaj... Sfinga je nekje zapisala "Znanje je kot reka, naj teče, ti si imela čast, da ga okušaš, in ti imaš odgovornost, da ga predajaš naprej" ... in tega se bom tu držala; kar ti bom zapisala, v veliki meri mislim in čutim tudi sama, sem pa do teh zaključkov prišla z veliko nesebične pomoči mojega dragega učitelja.

 

pred letom in pol sem našla... njega z veliko začetnico, očeta mojih še nerojenih otrok, sopotnika za vse življenje, ljubimca, gospodinjca, muca, duhovnega partnerja... Tudi on je čutil isto do mene. Tok časa je pokazal, da nekako to vsaj za sedaj še ne drži, da imam še veliko pred seboj, preden mu bom lahko stala ob strani kot enaka. In vsak mesec... skupaj, ljubezen je bolela, tako je sijalo... pa narazen, ko sva udarila tla... in spet in spet... leto in pol. Ko sem se spet znašla vedno znova sama, brez njega ob svojem ramenu, sem se vedno spraševala... "Zakaj ravno jaz? Zakaj moram jaz trpet? Kolk bi blo boljš, če ga sploh ne bi spoznala!! Bog, to je krivično..." etc etc ... Šele danes, po skoraj letu takšnega mučenja, morda lahko pogledam na vse skupaj z drugačnimi očmi in sem hvaležna za tisto, kar mi je ta čudoviti Angel dal in za trenutke, ki mi jih je podaril.

Ti pa povem nekaj... Vse, kar planiramo... Skupno prihodnost... je prihodnost. Vse, glede česar se sekiramo... je preteklost. Tisto, kar je sedaj, je ta trenutek, tu, zdaj. Občuti ga. Edino to je tisto, kar je gotovo, ni res? Še sedaj, ko se spet zaciklam v razmišljanje "lahko bi..." in "zakaj zaboga nisem...", se moram opomnit na to, da si s temi mislimi ustvarjam nelagoden občutek v sebi. Ta trenutek, ki je tu, ko sedim poleg računalnika in tipkam (ali pa vzemi katerikoli drug, ko pač nekaj delaš), ni nič narobe, vse je uredu...

 

Huh Vidiš, saj še sama verjetno ne znam napisat oz. izrazit stvari tako, da bi bile razumljive... Mogoče bo znal Tjazy kaj bolj pomagat pri mojem zapletanju okrog tega, njemu gre to bolje

 

 

Srce, upam, da ti te besede kaj pomagajo pri tvoji bolečini... In pomni... Sami si ustvarjamo svet, v katerem smo, z našimi mislimi. V vsakem trenutku je vse ok, samo z širše perspektive moramo pogledat. Imej se rad, ne muči se z negativnimi stvarmi.

 

Aja... O tem, kako predelat bolečino, pa... najbolje bo, da v roke vzameš knjigo Anthonyja De Mella, Zavedanje, tam opisuje način, ki ti lahko dosti pomaga. (Če še nisi bral.) Sama ti tu na žalost ne morem podat nobene učinkovite rešitve... še. (Ja, bad news... bolečina ne bo izginila sama od sebe, če se z njo ne boš ukvarjal, ampak bo ostala, dokler ji ne boš posvetil pozornosti... Moral jo boš predelati, sam pa lahko odločiš, ali boš vajeti tu držal v rokah ti in se iz tega nekaj naučil, ali boš pustil, da te bo bolečina sama vlačila okrog in bolj ona predelovala tebe kot pa ti njo... )

 

Drži se Tudi meni se pred letom zrušil najlepši svet, ki sem ga do tedaj poznala, sedaj... počasi ustvarjam novega. In ti povem, da se splača potrudit za to.

 

 

Lupčka na čelo pa eno carto ti pošiljam

 

 

Sončna Vila

[mushi]

Sončna Vila in zakaj misliš da to počne? Kaj je vzrok za tako obnašanje, da nima čist na svojih dilih popucano al kaj?

[nimbus]

Mushi... Sončna vila...

"Znanje je kot reka, naj teče, ti si imela čast, da ga okušaš, in ti imaš odgovornost, da ga predajaš naprej" ...

Se strinjam.

Veš ne gre za to, da bi ji jaz ne odpustil, ali pa da jo hotel na vsak način nazaj. Jaz ji odpustim... vem, da je samo človek in se je pač zaljubila in... Gre za to, da jaz ne morem reči kar adijo (mislim v srcu)... potreben je čas.

Poznam kognitivno teorijo.... situacija.... kar misliš.... tako se počutiš. Pa sem rekel, samo teorijo. Težko je pa to v praksi izvajati (vsaj v tem trenutku). Vem, da bo treba iti skos to in vse... želim si najboljše... v srcu si govorim: Kar me ne ubije, me krepi!

No, vsekakor hvala za izkušnjo. Knjigo bom pa poiskal v knjižnici... itak. Sam čez neki cajta, ko bom sposoben brati in razmišljati.

srčkan pa-pa

 

P.S. super ste

[Sončna Vila]

Sončna Vila in zakaj misliš da to počne? Kaj je vzrok za tako obnašanje, da nima čist na svojih dilih popucano al kaj?

Hmmm kdo zdej? (Ne štekam glih najboljš koga natančno si s temi besedami mislila... ) Aja, pa vse najboljše, sonček (tako kot vsak dan pač) ... se bolj redko sprehajam tam po tistih koncih, kjer se pišejo čestitke, pa ti pol kar tuki voščim

 

Nimbus... Kadarkoli. Bo šlo mimo. Jaz sem rabila tolk časa ker sem pač imela res huge iluzije o tem in srečala človeka, ki ... hm... ga še vedno vidim... kot edinega, ki bi ga zaenkrat bila sposobna imeti ob sebi Adijo pamet, pa še jaz in moja "zbirčnost", se kdaj prekolnem Ampak veš kaj... sem pa že rajš sama kot pa v slabši družbi, kot si je želim; tut sam je čist lepo bit, samo tisto "družbeno privzgojeno" misel o človeku z družino morš mal dat ven iz glave...

 

(...and don't call me crazy pls... )

 

pa pa

 

 

Sončna Vila

[mushi]

Sončna vila tnx

Nesojenega očeta tvojih otrok

Kakorkoli, upam da si srečna zdaj x!x

[Sončna Vila]

Hehe... mushi, zakaj t.i. nesojeni oče najinih otrok to počne... khm... zato, ker zna bit zadost sebičen, da je raje sam kot pa v družbi, ki ga bremza... pač. Pa še čist prav mu dam

 

No... in zdaj se učimo bit srečni tudi ko smo sami (Op.p.: prej namreč nisem znala bit... vedno v razmerju ) Včasih uspeva bolj, včasih manj... ampak vaja dela mojstra (Hvala ti za tvoje lepe želje )

 

 

Sončna Vila

[Almira]

Mushi...  Sončna vila...

"Znanje je kot reka, naj teče, ti si imela čast, da ga okušaš, in ti imaš odgovornost, da ga predajaš naprej" ...

Se strinjam.

Veš ne gre za to, da bi ji jaz ne odpustil, ali pa da jo hotel na vsak način nazaj. Jaz ji odpustim... vem, da je samo človek in se je pač zaljubila in... Gre za to, da jaz ne morem reči kar adijo (mislim v srcu)... potreben je čas.

Poznam kognitivno teorijo.... situacija.... kar misliš.... tako se počutiš. Pa sem rekel, samo teorijo. Težko je pa to v praksi izvajati (vsaj v tem trenutku). Vem, da bo treba iti skos to in vse... želim si najboljše... v srcu si govorim: Kar me ne ubije, me krepi!

No, vsekakor hvala za izkušnjo. Knjigo bom pa poiskal v knjižnici... itak. Sam čez neki cajta, ko bom sposoben brati in razmišljati.

srčkan pa-pa

 

P.S. super ste

Preberi še knjigo (katero že vsi poznajo ): Louis L. Hay: Življenje je tvoje...

Ta knjiga mi je pomagala, da sem se "zbudila".. Moje življenje se je spremenilo!!!

Zdaj se učim in se spreminjam...in mam še male težavice (zaradi istega pripetljaja, zaradi tistega, katerega sva imela oba): srečna sem, a brez partnerja..in mislim, da nočem partnerja... In to je fejst čudno pri meni, kajti celo moje življenje sem iskala "njega".. Zdaj pa naenkrat se ne morem "odpret" za eno novo ljubezensko zvezo... Bojim se! In s pomočjo knjige (in afirmacije) se probam preprogramirat, in probam odpirat svoje srce, da bom lahko sprejela moškega (ampak tistega pravega)...v svoje življenje...

Le težko mi uspeva....

[Mick]

Almira .....ampak ti .......samo tisto kar s trudom dosežemo je res nekaj vredno ...saj veš......izi kam izi gou

[Almira]

Almira .....ampak ti .......samo tisto kar s trudom dosežemo je res nekaj vredno   ...saj veš......izi kam izi gou

Hvala xrosex

[Sončna Vila]

Zdaj se učim in se spreminjam...in mam še male težavice (zaradi istega pripetljaja, zaradi tistega, katerega sva imela oba): srečna sem, a brez partnerja..in mislim, da nočem partnerja... In to je fejst čudno pri meni, kajti celo moje življenje sem iskala "njega".. Zdaj pa naenkrat se ne morem "odpret" za eno novo ljubezensko zvezo... Bojim se! In s pomočjo knjige (in afirmacije) se probam preprogramirat, in probam odpirat svoje srce, da bom lahko sprejela moškega (ampak tistega pravega)...v svoje življenje...

Le težko mi uspeva....    

Hej, Almira

 

Vesela sem, da sama pri sebi vidiš, da je to pravzaprav dolga in ne tako lahka pot... To je zavedanje, ki ga je potrebno imeti, ko pridejo malce temnejši trenutki.... to je proces in ne stvar parih tednov.

 

Še to sem hotela omeniti... Ko si napisala, da se skušaš sprogramirat za sprejem pravega moškega v svoje srce... si me spomnila na nekaj, kar tudi sama pri sebi še nimam razčiščeno. Tudi moja dejanja so bila v preteklosti veliko preveč vezana na delovanje v tej smeri, da bom lahko pri sebi naredila prostor za nekoga... Potem sem ugotovila, da moram najprej najti prostor zase. Da se moram najprej jaz imeti rada, da bom lahko ljubila drugega. Tenks

 

Pa razmisli o teh besedah. Morda nosijo sporočilo tudi zate

 

 

Sončna Vila

[Natasha]

Nimbus, upam, da nisi nikomur zavil vratu . Jaz sem svojo jezo sproščala s sekanjem drv... Sicer pa: ko si najbolj na tleh, najbolj povožen, najbolj prevaran, najbolj v minusu - navzdol ni več poti. Stopnice vodijo samo še nazaj gor. Reci si : VSAKO SEKUNDO SEM BLIŽJE NAJBOLJŠEMU!

Ko te vmes (vedno poredkeje) pograbijo negativna čustva se vrni k nam: Vedno je kdo tu in vedno pripravljen na pogovor, šalo, nasvet, grajo....

Resnično mi nihče ne obrne tako hitro razpoloženja kot LNF (pozitivno mislim!)

BOMO ZMAGAL - ZIHR!

[Almira]

Zdaj se učim in se spreminjam...in mam še male težavice (zaradi istega pripetljaja, zaradi tistega, katerega sva imela oba): srečna sem, a brez partnerja..in mislim, da nočem partnerja... In to je fejst čudno pri meni, kajti celo moje življenje sem iskala "njega".. Zdaj pa naenkrat se ne morem "odpret" za eno novo ljubezensko zvezo... Bojim se! In s pomočjo knjige (in afirmacije) se probam preprogramirat, in probam odpirat svoje srce, da bom lahko sprejela moškega (ampak tistega pravega)...v svoje življenje...

Le težko mi uspeva....    

Hej, Almira

 

Vesela sem, da sama pri sebi vidiš, da je to pravzaprav dolga in ne tako lahka pot... To je zavedanje, ki ga je potrebno imeti, ko pridejo malce temnejši trenutki.... to je proces in ne stvar parih tednov.

 

Še to sem hotela omeniti... Ko si napisala, da se skušaš sprogramirat za sprejem pravega moškega v svoje srce... si me spomnila na nekaj, kar tudi sama pri sebi še nimam razčiščeno. Tudi moja dejanja so bila v preteklosti veliko preveč vezana na delovanje v tej smeri, da bom lahko pri sebi naredila prostor za nekoga... Potem sem ugotovila, da moram najprej najti prostor zase. Da se moram najprej jaz imeti rada, da bom lahko ljubila drugega. Tenks

 

Pa razmisli o teh besedah. Morda nosijo sporočilo tudi zate

 

 

Sončna Vila

[Mick]

BOMO ZMAGAL - ZIHR!    

Nimbus......ma Naky prav .....drž se! ..........