Pretrganje vezi s starši

[Helena]

- in moja mati ima samo osnovno šolo, oče pa zaradi vojnih časov celo samo 6 razredov. Nikoli nista brala knjig o vzgoji, se srečevala z drugimi v kakšnih skupinah, hodila na takšne in drugačne tečaje ...

 

Da, srečo imam.

 

Milena

Tudi moja mama Milena

 

Premore pa toliko modrosti in zdravega mišljenja,

da sem res vesela, da ju imam, drago mamo in očeta.

 

Tudi moj odhod od doma sta sprejela z razumevanjem.

Rada ju imam

[stankaa]

Ja, Helena tudi moja mama samo OŠ, a je super ženska in dobra duša...

 

Ampak moj odhod od doma nista sprejela, upam, da kdaj bosta...

škoda, če se starš ne zaveda, da je njegov otrok le puščica v letu, ki ga spremlja s pogledom in dobroto, ne more pa živeti otrokovega življenja in se namesto njega odločati.

Stankaaa

[Helena]

Stankaa

 

Biti starš je odgovorna naloga in mislim, da tudi lepa

[tiana]

Zanimivo, moja dva pa oba visoko izobražena in oba delata na področju vzgoje in izobraževanja. Skozi sta dala že malo morje seminarjev o vzgoji, pa očitno ne znata uporabit tega znanja pri sebi.

[stankaa]

Se strinjam Helena,

 

in to kar tudi povsod drugje pomaga je Veeeeeliiikooo ljubezni v odnosu starš-otrok in veliko pogovarjanja, ne da?

 

tudi takrat, ko se otrok osredotoča na svojo lastno pot in trga vezi s toplim domačim gnezdom

 

tiana samo korajžno in mirno

 

Stankaaaa

[Pujsita]

Zanimivo, moja dva pa oba visoko izobražena in oba delata na področju vzgoje in izobraževanja.

Tudi moja mami je pedagog, pa se mi zdi, da ni najboljša mati, ampak tako sem si izbrala ne

[pokowc]

heee

[Helena]

in to kar tudi povsod drugje pomaga je Veeeeeliiikooo ljubezni v odnosu starš-otrok in veliko pogovarjanja, ne da?

[dominko]

TIANA lep pozdrav !

 

Tudi jaz imam podobne težave, samo jaz imam polega osamosvajanja še kup drugih težav - resnih (tesnobni napadi, strah, depresija, manjvrednost .... ) Lahko si prebereš o moji dosedanji poti na temi "tesnoba".

 

Bi pa nekaj rekel, kar sigurno drži: starši te imajo nedvomno radi, in to zelo, vendar ne znajo te ljubezni izražati na pravi način. Če te ne bi imeli radi, se nebi tako odzvali kot so se. Problem je v njih, ne samo v tebi. Bojijo se, da bi te izgubili, ker potem ne bodo imeli nikogar, ki bi ga lahko kontrolirali in nadzorovali. Nekako so se te navadili, morda ratajo odvisni od nas otrok, al kaj !!!!

Nikakor pa ne smeš sebe kriviti, da ne boš zapadla v resne psihične težave tako kot sem jaz, samo tega nikar in delaj na sebi, veliko in odseli se, osamosvoji se, to je tvoja dolžnost, pretrgaj vez med starši, pa saj zato ne boš skregana z njimi ......

 

Bi pa "AQUARIUS - a" prosil da malo pove, kako je pri njemu zgledalo osamosvajanje in šok ob novici, da se bo preselil, kajti trenutno sem jaz v taki fazi.

Res si želim kako je bilo pri tebi vse skupaj. Bi mi pomagalo, lahko mi tudi pošlješ osebno sporočilo, HVALA

 

Ti TIANA se pa drži in guraj na prej, se še kaj oglasim.

 

dominko

[AYA]

contesa

 

 

...si pa imela "srečno roko pri izbiri staršev"..oziroma verjetno je to tudi

pogojeno s tem, kaj pričakuješ potem tudi dobiš ali da se bolje izrazim,

verjetno je vsakemu izmed nas izkušnja ki si jo pridobimo (?) potrebna

za nadgradnjo svoje osebnosti...jaz pač nisem imela tako "lahko otroštvo"

pa se tudi sedaj večkrat sprašujem ali je to sreča ali ne...

..in včasih sem prepričana, da po eni strani je tudi to vredu, kajti izkušnje

in življenje samo me je izoblikovalo sedaj v takšno osebnost kot sem..

in seveda brez samohvale...sem prav všeč sebi takšna kot sem...

...seveda je pa res, da se učimo celo življenje...

 

 

 

LP

 

 

AYA

[Natasha]

Jaz sem zapustila mojo mami (oče nas je že prej zapustil) pri sedemnajstih (pol leta pred osemnajstim) noseča in razočarana. Nisem hotela narediti abortusa, kot je ona želela. Pa sem šla, odločno in s pokončno glavo. 14 dni me je klicala, naj se vrnem, da se pomeniva. Še vedno je vztrajala pri abortusu. Ko sem ji dala vedeti, da se bom oglasila, ko se bo sprijaznila s tem, da bo babica, je popustila.

Najin odnos je nekako oddaljen, zadržan.... toda pogovarjava se. In tudi moje otroke ima rada.

Z očetom je nekoliko drugače..... Moj očka si samo biološko zasluži ta ime. Vem, da ga po teh letih žre, da se ni niti malo potrudil. Toda jaz sem mu oprostila, tako kot mamici. Nisem pa pozabila.... Tako, da če me zjezita imam vedno odgovore pripravljene....

Rada bi imela čist in bolj normalen odnos.

[AYA]

Naky....en velik poklon......

 

 

...da si pri sedemnajstih točno vedela kaj hočeš

 

.. da si kljub letom ter situaciji v kateri si se znašla vztrajala

 

 

LP

 

AYA

[borism]

Aya pozdrav!

 

Zakaj pa ti puščaš tolk praznega prostora pod podpisom

Potem pa še napiši kaj, da bo bolj zanimivo in popolnjeno!

[AYA]

borism...

 

 

ja, saj ne bi puščala..pa imam "čarunalniške probleme"..

mi zamrzne ... delam na tem .

 

LP

 

 

AYA

[borism]

Aya haj!

 

Saj me ne moti, mogoče imaš pri svojem profilu in podpisu, že v startu tako nastavljeno, sicer pa boš že videla, naj ti minejo čimprej "čarunalniški problemi.....lep večer

[AYA]

borism..

 

ravno pri profilu se mi je zataknilo...ko sem želela viola

barvo mi je računalnik javljal napako konstanto niza in

nisem mogla naprej...ja vaja dela mojstra.. hmm...

ali bi pa mogoče morala zamenjati profil....

 

...a si ti pobrisal prostor ali se je zadeva dokončno uredila?

 

 

 

LP

 

 

 

AYA

[AYA]

hah..pa mi je le ratalo..jupijupijajajaj jupijupijaaaaa...

 

 

Lp

AYA

[borism]

No vidiš, tako je boljše, jaz sem ti dal samo dobro nameren namig.....uredila si pa itak sama....lep večer, pa še lepši Marec ti želim

[pomlad]

Pa še moji starši...

jaz živim sama, grem pa res vsak vikend k staršem. No in ravno ta vikend smo se skregali, ker moja mama mene še vedno dojema, kot da sem pet let star otrok. In jaz potem znorim, ker me skoz neki komandira....

Do sestre je popolnoma drugačna, saj je z njo 7 dni na teden.

 

Rada bi ji dopovedala, da pač jaz nisem več tak del družine kot sta sestra in njen fant, ki sta doma 7 dni na teden, da ne more od mene pričakovati enakih reakcij, da se doma ne znajdem več...

[Surangeni]

To je tako tipično.

In ko se bo to pretrganje zgodilo, boš svobodna in

boste se spet zbližali, a na drug način.

 

Boš vidla, kok je to potem lahko fajn

[pomlad]

Ma ja, po moje mi gre ful na živce, ker me primerjajo.

[Mana]

Pretrgane vezi s starši...jaz mislim da še nism pretrgala vezi z mamo...

z obema...ena je pokojna...druga (biološka) pa ne vem kje je...

 

ravno včeraj sm razmišljala o tem, da bi pobrskala na forumu, če je kdo kdaj kaj pisal o posvojencih, posvojitvi, bioloških starših...

 

jaz mislim, da nism pretrgala z mojo biološko mamo čeprav je ne poznam...mislim da je med samo nosečnostjo izredno vplivala name...

predvsem negativno...

 

ima kdo podobne izkušnje?

 

meni bi res pasalo malo o tem pisati in brati mnenja drugih..

 

sončkeeeeeeeeeeeeee

[trans]

<{POST_SNAPBACK}>V bistvu sem sama kriva, ker sem pustila, da se mi tak dolgo vceplja v glavo določene stvari, namesto da bi poslušala sebe in svoje želje. V bistvu jih sploh ne krivim toliko kot sebe. Dolgo sem rabla, da sem si gor prišla. V bistvu mi je na nek, čeprav škodljiv način celo ustrezalo, da nisem rabla prevzeti odgovornosti. Zato pa se zdaj počutim kot v ječi.Samo smešno je, ker sploh nisem edinka, pa še ta starejša sem. Ja Air Sim, res so mi vedno poudarjali pomen izobrazbe, da je boljše, da ne delam, ampak se raje posvetim študiju. Saj je res lepo, da še skrbijo za mene, samo je to iz čisto sebičnih razlogov, pa še meni škodi. Saj se ne mislim kar takoj odselit, je pa čas, da začnem vsaj razmišljat o tem. Rachek, se zavedam, da bodo problemi tudi pri izbiri moža/partnerja, ko bo šlo za res. Je že blo par takih situacij, ko so bili dobesedno zgroženi s kom se jaz družim. Ni mi pa jasno, kako si lahko svoboden dokler živiš pod njihovo streho?

 

 

Tiana, zelo zanimivo temo imaš. To o čemer pišeš je iznad krivde. Krivda je iluzija preteklosti. Za to ste vsi brez nje in ti in tvoji starši.

Dogajanje v vaši in še mnogo, mnogo drugih družinah so Družinski vzorci, ki se selijo iz roda v rod, podobno kot računalniški virusi iz računalnika na računalnik. So kot mini programčki, ki usmerjajo vedenje. Njihovi začetki lahko izvirajo izpred nekaj generacij prednikov.

Zaradi stalne prisotnosti jih nihče ne jemlje kot motnjo, temveč postanejo del nezavednega vrednostnega sistema družine in velika možnost je, da se bi tudi ti tako kasneje vedla do svojih otrok, razen, če jih ne boš sistematično odpravila.

Poznaš tisto, ko pravimo "jaz ne bom tak kot moja mama/oče" potem pa se en dan ozavestimo, da je nekaj, kar nas je tako zelo motilo, postalo del našega izražanja in vedenja in, da to sedaj počnemo sami?

 

V teh vzorcih osebno ne vidim nobene uporabne vrednosti, nekateri pa, ki za svoj obstoj potrbujejo princip borbe jih s pridom uporabljajo za motivacijo, da se potem borijo še proti staršem ali se borijo za svojo osamosvojitev ali kakorkoli že.

 

Odstranjevanje teh vzorcev je lahko zelo zabavno, predvsem pa ponavadi prinese olajšanje vsem članom družine.

[pjotra]

Pozdravljeni!

 

Rezanje vezi s starši zame ne pomeni nič drugega kot jih sprejeti takšne kot so in se zavedati, da tudi sami v sebi nosimo njihove vzorce in lastnosti. Le-te so nam dali nehote, saj so jih delno sprejeli tudi sami od svojih staršev. Tisto, kar nas pri naših starših najbolj razjezi in boli, zagotovo nosimo tudi sami v sebi. Zatorej je napake staršev in s tem tudi napake sebe potrebno sprejeti in njim ter sebi odpustiti - in vezi so pretrgane. Odnosi se izboljšajo, starši lažje sprejmejo lastnosti in odločitve svojih otrok in otroci lažje sprejemajo lastnosti staršev in s tem tudi sebe.

 

Zame pretrganje vezi nikakor ne pomeni to, da se odselim od doma. Po mojem mnenju se vezi ne da pretrgati z "bežanjem" od doma. Starši so in bodo, tudi če živite doma, ste 200 km oddaljeni ali pa starši niso več živi najpomembnejše je PREPOZNAVANJE IN ODPUŠČANJE!

Sama sem se pred kratkim odselila 200 km od doma, moji odnosi s starši so prečudoviti. Hvaležna sem jima, da sta me tako s svojimi pozitivnimi kot negativnimi lastnostmi vzgojila v pozitivno osebo (seveda nisem idealna , niti nočem biti...) . V sebi pa poskušam prepoznavati njune vzorce in, če me motijo odpustiti njima in sebi. Saj je vse tako preprosto....

Z ljubeznijo

 

Pjotra

[trans]

Občutki krivde in zamere nas vežejo kadar hočemo svojo pot.

 

le pogumno po njih, z mečem ljubezni

 

 

Nekateri ljubijo boj, nekateri se borijo za ljubezen, nekateri pa so ljubezen.