Odnos do ostarelih

[Ksenia]

Bigm

jaz mislim, da ji je dal več kot ve, da ji je dal spoznanje, kakšen človek ne sme biti nikdar. oropal jo je tistega, kar otrok najbolj rabi in našla je tisto, kar odrasel najbolj rabi, spoštovanje do sebe ter do vseh živih bitij. Bi isto razmišljala, če bi do poroke živela pri starših, bi bila to, akr je danes... ne, verjetno ne... sicer pa kot pravijo, vsak si sam izbere starše in mislim, da je punca prav odlično opravila svojo nalogo pa itak je del žlahte pridobila kje drugje

[tinka]

Cˇlovek pa lahko oddaja le to, kar je v njem. Cˇe v njem ni ljubezni, potem ljubezni tudi ne more oddajati. In cˇe ni ljubezni, tudi ni srecˇe in zadovoljstva. NJegov svet je strasˇno majhen, omejen z materialnimi dobrinami. Tvoj svet, Janja, ki poznasˇ nezˇna cˇustva ljubezni in socˇutja, pa je velik, neskoncˇen. Na duhovni ravni nismo omejeni ne v cˇasu ne v prostoru. Sposobnost ljubezen dajati in sprejemati nas dela mocˇne, saj je prav ljubezen tista vsemogocˇna sila, ki drzˇi skupaj vesolje. Neskoncˇna, brezpogojna lubezen je bog, pravijo modri ljudje. Kdor je sposoben ljubezni, ima boga v sebi.

[tinka]

bi tole dodala...sem ze vso to starsevsko tematiko nekje razresevala tu...pri materah in ocetih....ne vem vec, v glavnem:

 

trenutno, v svojem odraslem zivljenju, sem lahko edino hvalezna vsem lekcijam, ki sem jih dobila iz vseh nesrecnih momentov, zalosti, nerazumevanja, samote...vse, kar so mi starsi dali me je naredilo, kakrsna sem, in mi ni zal, ker sem zato odprta, budna, pozorna...in se mnogo, mnogo tega.

 

sem stoprocentna, da ce bi zivela v varnem, toplem ljubecem domu ...bi bila mogoce bolj srecna, ce gledam veliko sliko... ne bi pa razumela pol stvari, ki so se mi zgodile v zivljenju.

 

 

toliko o tej dobri strani slabega....vsekakor je fantasticno imeti topel dom in druzino in vse, kar spada zraven...

ampak, ce ga sam nisi izkusil....vsaj ves, da se bos prekleto potrudil, da ga ustvaris

 

osvescenost in zavedanje sta mislim kljucni dve besedi, ki mi prideta na misel v zvezi z posledicami

takih druzinskih razmer.

 

ce se seveda ne zapijes prej od zalosti in vsega hudega...ampak to je ze druga zgodba, ki ni ne moja, ne janjina, ne selenina...

[Sati]

Si že zakuhala kakšno hudomušno v prejšnjem življenju

[Sati]

Super punca si, JanjaK

[majica]

Tole, Dolores, ko sem prebrala ... zgodb takih in drugacnih je tisoce, vsak potegne iz lastne tisto, kar najbolj potrebuje...

Na vzven star clovek izgleda kot nekaksno ubogo, nebogljeno bitje, potrebno pomoci, ki mu jo lastni otroci odtegujejo, ceprav so v ozadju stvari, ki smrdijo po gnilobi. In zanimivo je to, da se na stara leta brutalnez, psihopat, ki je mucil lastne otroke, duhovno nepismen clovek spremeni v nedolzno rozico, ki isce kapljo ljubezni, kar ga lastne noge vec ne nesejo do stranisca. Prav to sem dozivela pri svoji babici, ko sem jo dve leti, skoraj dobesedno, nosila po rokah okoli, ji menjala plenice, jo pitala... vse to samo zato, ker je bila clovek, in ker namesto mene ne bi tega naredila nihce drug, se njen lasten sin ne... nikakor pa ne zato, ker bi do nje obcutila brezmejno ljubezen...

In moj oce je prav tako na poti po njenih stopinjah, le zaveda se tega ne...za enkrat...zato nadaljuje z izsiljevanjem (placaj to, placaj ono, ce ne bom prodal stanovanje... me psihicno maltretira... in jaz se mu pustim...pa mislim, da bolj iz ljubezni do njega, ki se ga, mimo grede, tudi dotakne ne... kot pa iz strahu pred njim) groznjami, s custvenimi pristiki, moja maceha, ga pa prav navijasko scuva proti meni... ampak, zaenkrat je cas na moji strani, prej bo on mene potreboval, kot jaz njega...tega se pa le zavedam... ampak, bojim se, da bo takrat samo se clovek, ki me potrebuje zato, ker drugega ne bo, in ker ga lastne noge vec ne bodo nesle do stranisca...

[Sati]

JanjaK, lepo si to pokomentirala. Hvala.

Dodala bi mogoče samo to, (da ne bi drugače izzvenelo), da je razlog za to, da sem sploh napisala par stvari vezanih na moje otroštvo, samo ta, da obstajajo (vedno) še hujše stvari, kot jih doživljamo sami. Da nam je pa vedno dana možnost, da gremo ven iz tega. Tebi ni še čisto uspelo, si pa na najboljši poti. Držim pesti zate

 

 

....me psihično maltretira....in jaz se mu pustim..... (Majica)

 

Ne razumem, zakaj? Zakaj se mu pustiš?

[majica]

....me psihično maltretira....in jaz se mu pustim..... (Majica)

 

Ne razumem, zakaj? Zakaj se mu pustiš?

Ker je on moj edini se ziveci sorodnik... mogoce pa bo kdaj spregledal... :o|o:

[Sati]

Hm, mislim, da so krvne vezi včasih hudo naporna zadeva....

 

Meni ne pomenijo veliko, oz. mi ne pomenijo več veliko. Velikokrat sem napačno odreagirala ravno zaradi krvnih vezi.

 

Možnost, da bo kaj spregledal, pa seveda obstaja......majhna sicer, ampak obstaja.......

[majica]

Ja...ne bi rada zaprla vrata...prevec ljudi sem ze izgubila...

Otroci grejo, partner tudi ni nikol 100% zanesljiv...starsi so pa tisti, ki naj bi vecno obstajali... bom pa naredila korenit korak naprej...se bo moral odlocit, al bo poslusen svoji zeni, al pa se bo do mene obnasal kot oce in ne kot sovraznik...

Za mojo maceho ni prostora v najinem odnosu, hocem ga enkrat samega, zase, brez njnih ljubosumnih klicev vsakih 20 minut... (krava!!!! :xx!: ) Ne vem, kaj si misli, da bova skocila v grmovje...

[Sati]

 

Ja res je, zlato Omi imaš.

[marateja]

Glede da sem zelo malda, starejše zeeellloooo spoštujem. Pred nekaj leti sem imela pradedka v domu ostarelih, ker je potreboval posebno nego 24 ur na dan. Tam je bila tudi njegova že dolgoletna prijateljica. Obiskovala sem ga vsaj 2 x na teden, če sem le imela čas. Vedno me je bil zelo vesel.

4 leta nazaj je za vedno zaspal. Imela sem ga zelo rada in vesela sem, da je umrl ob ljubljeni osebi.

[Ksenia]

jes, prava borka je tale naša Omi... pismo jo bom še posvojila

[coccinelle]

Lepo slišat tole, Janja

[majica]

A loh se se jez pofockam in v vrsto postavim za Omico... plizzzzz

[Mick]

JanjaK

 

Zadnje čase se srečujem s prav nesramnim in grdim ravnanjem do ostarelih :o|o: . Zreducirano na....spravit jih v dom za ostarele in upamo, da bodo čimprej umrli. In ti ostareli so njihovi starši al pa stari starši ......zanima jih pa predvsem in samo dedovanje. :xx!: :xx!: Preziram take ljudi, čim bolj stran od mene, kolk se le da. :o|o: Verjetn bo že usoda poskrbela zanje, ko bodo ostareli in bodo deležni točno takšnega ravnanja kot ga zdaj izvajajo. Zadnjič ko sem šel k babici, da sva šla na sprehod sem pa v zvezi s tem nardil nekaj grdega, pa mi prav nič ni žal. Naši tamkajšnji sosedi so namreć imeli babico, čudovito deklino, zabavno, vedno na hece, vsem je pomagala, tud materialno, pa ful dobrovoljka je bila . In ko je zbolela so se je enostavno znebili, čeprav ni želela v dom upokojencev in je tam tudi zatem hitro umrla. Samo zato, da so čimprej prišli do njenega dela stanovanja. :xx!: :xx!: No...in ko sem se s kolesom peljal mimo njihove hiše sem pred njo tak krepko, po štajersko špukno . Pfuuuuuj, pa taki ljudje . Upam, da me je kdo od njih videl. Sram jih naj bo. Pfuj, pfuj, pfuj....

 

In v bistvu rabijo sam mal ljubezni in pomoči......in ko jo dobijo so presrečni. Moja babica je bila zadnjič presrečna, ko sva šla na sprehod in potem sem bil srečen tudi sam. Res je, da je vsakodnevno življenje s tolk staro žensko nekaj drugega, zahteva velik skrbi in posvečanja, pa vseen.......le kako si lahko tako brez srca? Se ne zavedaš, da boš tudi ti ostarel? Pih, ne maram takih ljudi......in to tudi odkrito povem in pokažem, ne sam s špukanjem.

[Trudi]

Mick

 

Ja dans po službi peljem Pujso, da gre(mo) pogledat Omi

[majica]

Ravno danes...ko sem šla iz fizioterapije...sem videla starčka, ki je mahal proti avtobusni postaji... revček...peš so ga poslali domov...pa res je komaj hodil...