nastopi pred javnostjo

[strelka02]

Čisto tako...meni osebno ni všeč začetek.

 

Konec super lep citat...se zapomniš govor.

 

jaz bi začela...

 

Dan mrtvih...1 november.

Ime praznika. (molk) morda ime koga izmed nas?

Spomin pokojnim ali opomin nam živim?

tako kratko in jedernato pa mal jim daš mislit..da že v začetku vsi ne pospijo...sredino te itak večina ne posluša...no saj zapomnijo se te večina ne

 

odkrito mnenje...predolgi stavki, poskusi bolj na kratko....

ta stavek bi tudi črtala ..obstaja še en element.....pa še enih par ...

 

 

Sicer pa tako jaz mislim ...tako bi sama povedala. Naredi pa tako kot ti misliš da se ti zdi prav.

 

cashy....ja si pridigar

 

Ps. se totalno bedasto počutim ....kot da sem stručko bučko, ko te popravljam

P

[Astrid]

Cash, meni se zdi vse skupaj ena moralka in ti se zavihtis nad poslusalca. Not too good.

Predlagam, da zacnes s koncem in potem izkljucno v prvi osebi predstavis lastno razmisljanje. Na ta nacin bos dal v stilu "jaz dober-ti dober" vsakomur moznost, da sprejme ali zavrne besede.

Jaz recimo prisluhnem izkusnji cloveka. Ko mi pa zacne moralizirat in posplosevat, pa pike dobim, ker se mi ne zdi vec okusno.

 

Na koncu lahko zaokrozis na prvo misel, ali pa vprasanje naslovis na vse zbrane...

 

Tolk o komentarju napisanega.

 

Ce pa bi morala sama izbirati temo na Dan mrtvih, bi izbrala primerjavo med razlicnimi kulturami. Na to, kako je mesto zivih (akropolis) v stari Grciji in Rimu bilo vedno zivo prepleteno z mestom mrtvih (nekropolis) in da se je danes ta povezanost izgubila. Nekatere kulture kot npr. Juznoamericani, se upostevajo ta izrocila... Da pa je nas tempo lajfa res svetlobne hitrosti, da nimamo niti casa za zive, kaj sele za mrtve. Da je v ospredju ego trip, namesto posluh in empatija do bliznjega, da stari vzorci nimajo vec prostora tukaj v sedanjosti, torej da nekropola neizpodbitno izginja iz sveta akropole...

 

recimo...

[cashy]

huh, Samson, ti ga pa biksaš ti bi se še na najbolj resn in dolgočasn dan v letu zezou pa hecou

Se ne smem zamert šefu, drgač mi nau nkol več za govor reku

 

strelka, prav imaš, res sem razvlekel začetek, ga bom skrajšal, kolikor se bo dalo, da bo še kaj povezave

 

Astrid, res preveč apeliram na druge...bolj bi moral govorit o sebi...tele nedeljske pridige so se čist prisesale vame

Govor je pa namenjen poslušalstvu, ne meni samemu. Rad bi, da jasno čutijo, da je namenjen njim, ne, da govorim samemu sebi, oz. da na glas razmišljam.

kako bi to popravil?

[child]

js na odru,z mikrofonom v roki pa z gajbo pira u riti.sm tuko peva-k slavčk

k je pa treba trezn neki vn iz sebe spravt pol je pa panika

butast ubistvu,sj zase to delam, ne za druge-sam strah pa vseen ostaja

[cashy]

child, a ti mar kje poješ, v kakem bendu, al kaj

[cashy]

malo korigiran govor po vaših predlogih...odpovedal sem se prehudemu apeliranju in povzdigovanju nad vse, razen pri koncu govora, da bodo vedeli, da govorim njim

upam, da vam bo bolj všeč

 

GOVOR 1. 11.2005

 

 

Danes praznujemo praznik, ki nosi ime Dan spomina na mrtve. Pa smo se kdaj vprašali po resničnem pomenu praznika s tem nazivom? Komu je praznik pravzaprav namenjen? Pokojnim, katerih se danes spominjamo, ali je v resnici namenjen nam, živim?

Si prestavljate, da bi lahko pokojne vprašali, kaj bi spremenili, če bi jim bilo dano ponovno življenje? Kakšen odgovor bi prejeli? Brez težav si prestavljam najverjetnejši odgovor: » Če bi lahko še enkrat živel, bi živel!«

Mogoče se zdi ta odgovor nedoločen, meglen. In res je tako, se mi zdi, iz dveh razlogov. Ker dejstvo, da si živ, vsakemu izmed nas ustvarja različne prestave. Biti živ, živeti, naj bi pomenilo izvrševati svoje življenjsko poslanstvo, poklicanost na ta svet. Biti živ bi lahko pomenilo v polnosti občutiti vsak trenutek našega življenja. Svoje poslanstvo čutimo v različnih stvareh, nekateri v družini, drugi v poklicu, karieri, spet tretji najdemo izpolnitev v opazovanju drobnih čudežev narave, v čudovitih barvah jesenskega listja, v petju poslavljajočih se ptic selivk.

Kot sem vesel širokega spektra smisla življenja, sem zaskrbljen nad drugim razlogom nedoločnosti v pojmovanju življenja. V tem divjem tempu svetovnega razvoja, hitro naraščujočih umskih zahtev, nenehnega hrupa, nemira, vsiljevanja umetnih potreb z vseh strani, postane človek hitro dezorientiran, počuti se popredmeteno. V takem okolju je zelo težko najti kanček časa zase, se zazreti v svojo dušo, prisluhniti njenih željam in potrebam. V tem hrupu ni težko preslišati obupane krike duše, ki bi se želela izraziti v polnosti. Ko bi ji komu uspelo prisluhnili, bi mu pozornost poplačala z občutkom neizmernega zadovoljstva.

Še nekdo nam preprečuje živeti, kot bi si želeli. Nenehen strah, strah pred smrtjo, strah pred neznanim, strah pred porazom. Česa se človek pravzaprav boji? Edina stvar, ki je vsakemu dana v enaki meri, je čas. Vsak ima dnevno na voljo le 24 ur. Vprašanje je le, kaj bo s tem časom naredil. In samo čas mu bo nekoč vzet. Vsakemu, brez izjeme. Čas je edina stvar, ki jo v življenju ima. Zakaj bi ga zapravljal v stanju nenehnega strahu? Zaprt v kletki varnosti, da bi pridobil še nekaj dragocenih trenutkov? Bi te trenutke zopet preživel v strahu, da jih ne bi izgubil? Veste, kaj se mi dozdeva, da je zunaj kletke varnosti? Zunaj je svoboda. Je življenje!

Dan spomina na mrtve me opominja le na eno stvar: V polnosti izkoristiti čas, ki mi je dan. Življenje živeti, ne preživeti! Ali kot je rekel mislec in psiholog Erich Fromm: » Življenje nima nobenega drugega smisla, razen tistega, ki mu ga daje človek z razvijanjem svojih sposobnosti, s plodnim življenjem.«

Sam si ob koncu svojega življenja ne bi želel popravnega izpita z izjavo: » Želim si živeti še enkrat!«

[Astrid]

upam, da vam bo bolj všeč

 

Much bolj vsec

 

P.S. Cashy, ti si pa tole "carpe diem" cisto zares vzel, lej kdaj si ze vstal danes (okol 7h)... D)

Popravljeno 1. november 2005 -> Astrid

[cashy]

ja, spat sem šel z žura ob pol enih, vstal pa ob sedmih, da sem govor popravil

in hvala za pohvalo

sem odpravil nekaj zapovednih glagolov in apelacij na publiko in jih zamenjal z meni namenjenim razmišljanjem...tako,d a nisem preveč moralnega mačka vzbujal...

čeprav mi je nekdo na koncu rekel, da jim dajem mislit, in da je moja "pridiga" precej boljša od župnikove

[Pika Pikica]

Men je bil pa prvi čist všeč. Sej nisi na misiji življenja! Karkol od tega dvojga boš prebral, je super. Pol se pa mal zamisl, kaj bereš in upoštevi to tud pri sebi!

[cashy]

pikica, je že mimo....sem še zadnje minute pred govorom popravljal ene zadeve...

ja, veš, sem kot farizej z nedeljskega evangelija...sam znam pridigat, kako živet, živim pa kontra...

[Aliana]

bravo, cashy

[Pika Pikica]

No, sam, da je šlo...

[cashy]

hvala vam, hvala, se klanjam

[devica]

si bil na Veselem toboganu

 

 

Jz sm bla na veselem toboganu

 

Stara pet let v karirasti oblekci s še tremi otroci recitirala:

 

Sem Zobko zajček mlaaaaaad

si zobke čistim raaaaad.

Posebno še zvečeeeer

po jedi venomeeeer.

Mi za kolačke niiii.

Le repa mi dišiiii.

Moj dom sta dol in breeeeg,

zobje kot beli sneeeeeg.

 

Tega zategovanja se ful spomnem na koncu vsake vrstice, ko nas je vzgojitelca poskusla odvadit tega, ampak ostal otroc so bli totalno butast, pa niso poštekal, men je šlo pa ful na živce

 

Pol sm v šoli nujno morala vodit kako prireditev v razredu, parkrat celo večjega obsega, pol sm začela v glasbeno hodit in so bli recitali nekaj čist navadnga (ene par je bla totalna polomija ), v srednji sm brala svoje pesmi, ja pa pr 11 sm igrala v enem otroškem filmu

 

Ko sm bla mala, mi je blo to čist navadn, nastopat kazat se, akcija to ono tretjo, zdej ko sm pa odrasla, bi mi blo pa prou bed še kej podobnga nardit

[Astrid]

Jaz bi vas pa prav rada 1x povabla na svoj recital. Pa ne mislit da gre za eno dolgocasno duhamorno branje nerazumljivih verzov... Nope... Izmislila sem si en cisto svoj pristop in vsakokrat je malce drugace in me blazno napolni z energijo. Prepricana sem, da je vzajemno.

 

In ker je ravno mlaj in je danes luna v skorpijonu, bom razkrila skrivnost Vse je povezano z vsem. Nic ni kar tako. V knjigi je 53 pesmi, kar pomeni 5+3=8... neskoncnost... Vse prisotne posedem v krogu in na sredi prizgem 53 sveck. Oblecena sem zmeraj v belo . Vsak zase izbere (izzreba) stevilko strani s pesmijo, ki jo potem preberem samo zanj/o. Ker so pesmi v knjigi razdeljene na 4 osnovna podrocja zivljenja (ogenj - strast, moč, jeza; voda - čustva, kontemplacija, ljubezen; zemlja - korenine, oče, mati, kraji; zrak - intelektualni prebliski, ideje, prijatelji), vsak najde zase tocno tisto sporocilo, ki ga v tistem trenutku najbolj potrebuje. Kot nekaksno vedezevanje ali angelske karte . Zmeraj je potek nekoliko drugacen, odvisen je od stevila prisortnih in doslej sem se vedno dobila feedback, da je to neverjetno in kako RES pride popolnoma pravo sporocilo do pravega cloveka . Najboljse pri vsem je pa to, da na ta nacin, ce traja vse skupaj 1h, ni upada koncentracije, ker me neankrat pozorno poslusa vsaj 1 clovek in je nivo pozornosti na konstantni ravni . Zraven pa vedno prisluhnejo se tisti bliznji, ki spremljajo cloveka, ki mu v dolocenem trenutku berem... Noro!!! Boljs, kot psihoanaliza! Krog je sklenjen

 

Jaz vsekakor v te reci ze od nekdaj verjamem in v praksi se mi je ze nestetokrat potrdilo, da je vse v ravnotezju in tocno tako, kot mora biti. Najbrz je tud prav, da sem zajadrala na LN

 

(ce koga zanima, je link v mojem profilu)

[devica]

Naaaajsss...

 

No...pa nas povabi

 

Kje...kdaj

 

 

(stran neki štrajka, tk da si bom kasnej enkrat ogledala)

 

v OŠ sem pela pred razredom in vsemi starši, enkrat igrala v nekem šolskem filmčku in pela, potem pri glasbeni vzgoji morala peti pred razredom, spremljal me je učitelj na klavirju () ..na valeti predstavljala razred, ... in podobno...na koncu ŠS me je kar zmanjkalo upam, da bom spet ratala pogumna... ponavadi v "krizni" situaciji nič ne čutim, pred tem pa strah in groza...

 

 

A ne...

 

Več folka postane po puberteti bolj samozavestnih, močnejših...Pa so bli pred tem kake tihe miške...

 

Eni smo se pa glih pol nekak osamil, odmaknil, raje ostajamo v ozadju, zadeve spremljamo iz "zaodrja".

[cashy]

hmm, Diana, Devica, mogoče sta začele preveč razmišljat, kaj bodo drugi rekli, če se vama kje zaskoči

 

Astrid, tvoj način že na "papirju" zgleda zlo kul, kako dober mora šele v praksi bit

[strelka02]

Malo pozno tvoj...govor je uspel

 

 

 

pozdravček

[cashy]

hvala, strelka...

dajte se še malo razgovorit o svojih nastopih pred javnostjo

res me zanima, kakšne izkušnje imate

[surya]

jaz imam kar pestre izkušnje z vodenjem kakih delavnic in igranjem na stageu, pa mi ni nikol bil problem..nikol nisem mela take treme, da bi odpovedala..mogoče kakih pet minut prej, pol pa k sam na stageu al pa pred tamalimi, pa nimam več treme..pol je sam še luštno

[lia]

hvala, strelka...

dajte se še malo razgovorit o svojih nastopih pred javnostjo

res me zanima, kakšne izkušnje imate

 

 

ko te neha bit strah pred samim seboj, te tudi javnost kaj dosti več ne gane

[cashy]

Surya, super

a igraš v kakšnem gledališču? in kakšne delavnice vodiš?

 

Diana, a ne da...samo izpite položim, predavanj tako ne rabim...bom diplomiral v enem letu

 

lia, popolnoma se strinjam

ta post bi lahko kandidiral za najbolj koristno izjavo leta

[surya]

ne, ne igram v gledališču (sem pa hotla, se mi zdi kul)..igram v enmu bendu na didgeridu, če poznaš ta inštrument

delavnice ki jih vodim so pa namenjene osnovnošolcem, 7. in 8. razred..pogovarjamo se..o spolnosti, drogah, medsebojnih odnosih..

[cashy]

uau, ful noro

vem, da je to aboriginski instrument, sam se ne spomnim, kako izgleda.

mora bit pa jako zanimiv

te delavnice pa tudi...kako ti uspe izbirati primerne besede pri temi o spolnosti pri osnovnošolcih? samega si prav ne predstavljam, kako bi tole lahko fural brez vulgarnih izrazov

[lia]

jst tui ne, po mojem bi te štirinajstletniki zmleli