Dharma

[Janardan]

Zakaj bi tako ločevali mojstre na bhakti jogije, avatarje, jnanije, paramahanse, jnanije in podobno. To morda lahko nakazuje kako so prišli do spoznanja, potem pa menim, da je tako, kota da bi v morju poskušal najti reke, ki so se vanj zlile.

 

ja v Brahmavad in Mayavad filozofiji mogoče to ni res pomembno....

 

vendar, bhakti jogiji ne sledijo tem filozofijam.

[Antoninus]

ja v Brahmavad in Mayavad filozofiji mogoče to ni res pomembno....

 

vendar, bhakti jogiji ne sledijo tem filozofijam.

Si ti bhakti jogij? A se ti ne zdi mogoče, da se vse te poti stečejo skupaj. Bhakti da jnano, izvaja se karma joga ipd...

Osebno mi je zelo všeč bhakti

[Janardan]

nisem še

 

načeloma res dobiš vse znanje, ko pravilno izvajaš suddha bhakti jogo in del bhakti joge je tudi karma joga,.....

 

ampak čisti bhakti jogiji nikoli ne sledijo filozofijam, kot naprimer.... vse je maha-maya (iluzija) oz. atman je brahman (duša = Bog).

 

čisti bhakti jogiji v vsakem trenutku iz Ljubezni služijo Bogu in to brezkompromisno in brezvzročno.

 

Bog je center vseh njihovih aktivnosti.

 

bhakti jogij nima nikoli želje po osvoboditvi oz. po znanju. na koncu pa dobi oboje kot stranski produkt izvajanja čiste bhakti joge.

 

ti si slediš Brahmavad filozofiji kajne?

[mako106]

nisem še

 

načeloma res dobiš vse znanje, ko pravilno izvajaš suddha bhakti jogo in del bhakti joge je tudi karma joga,.....

 

ampak čisti bhakti jogiji nikoli ne sledijo filozofijam, kot naprimer.... vse je maha-maya (iluzija) oz. atman je brahman (duša = Bog).

 

čisti bhakti jogiji v vsakem trenutku iz Ljubezni služijo Bogu in to brezkompromisno in brezvzročno.

 

Bog je center vseh njihovih aktivnosti.

 

bhakti jogij nima nikoli želje po osvoboditvi oz. po znanju. na koncu pa dobi oboje kot stranski produkt izvajanja čiste bhakti joge.

strinjam se

[Antoninus]

nisem še

 

načeloma res dobiš vse znanje, ko pravilno izvajaš suddha bhakti jogo in del bhakti joge je tudi karma joga,.....

 

ampak čisti bhakti jogiji nikoli ne sledijo filozofijam, kot naprimer.... vse je maha-maya (iluzija) oz. atman je brahman (duša = Bog).

 

čisti bhakti jogiji v vsakem trenutku iz Ljubezni služijo Bogu in to brezkompromisno in brezvzročno.

 

Bog je center vseh njihovih aktivnosti.

 

bhakti jogij nima nikoli želje po osvoboditvi oz. po znanju. na koncu pa dobi oboje kot stranski produkt izvajanja čiste bhakti joge.

 

ti si slediš Brahmavad filozofiji kajne?

Ne sledim nobeni filozofiji striktno. Zadnje čase pa se mi prebuja bhakti in mislim, da imaš prav ko rečeš, da je potem Bog center vseh aktivnosti. Menim tudi, da je bhakti najbolj enostavna, če le imamo to srečo, da so prebujemi pravi občutki

[Janardan]

lepo

 

res je, najbolj enostavna je. v Vedah piše, da je edina prava joga za obdobje Kali.

 

pravi občutki bodo prebujeni, ko boš iskreno izvajal bhakti jogo. sreče sploh ne rabiš.

 

oz. občutki bodo prebujeni, ko prideš v stik s čistim bhakti jogijem.

 

[mako106]

v stik s čistim bhakti jogijem.

 

a to misliš...v stik z očiščenim samim sabo...brez dvojnosti

[Janardan]

a to misliš...v stik z očiščenim samim sabo...brez dvojnosti

 

ne,

 

da prideš stik z osebo, ki izvaja čisto bhakti jogo. njegova bližina ti bo spravila solze spontano v oči in prebudili se bodo prvi občutki prave večne Ljubezni. kasneje, ko boš sam izvajal čisto bhakti jogo, boš velikokrat padel v nezavest, zato ker ne boš izdržal močnega ekstatičnega stanja transcedentalne ljubezni do Boga.

 

to je sicer zelo težko dosežt v času enega življenja, ni pa nemogoče....

 

[mako106]

to je sicer zelo težko dosežt v času enega življenja, ni pa nemogoče....

 

v bistvu je zelo preprosto....s pravim namenom

[Janardan]

v bistvu je zelo preprosto....s pravim namenom

 

to je tudi res, iskren pravi namen ti omogoči hitri napredek. lastno špekuliranje pa veliko škodo.

[emanuel]

čisti bhakti jogiji v vsakem trenutku iz Ljubezni služijo Bogu in to brezkompromisno in brezvzročno.

 

Bog je center vseh njihovih aktivnosti.

 

bhakti jogij nima nikoli želje po osvoboditvi oz. po znanju. na koncu pa dobi oboje kot stranski produkt izvajanja čiste bhakti joge.

In zakaj bhakti jogij nima želje po osvoboditvi in znanju

[Janardan]

In zakaj bhakti jogij nima želje po osvoboditvi in znanju

 

zato ker ga te stvari enostavno ne zanimajo.

 

čisti bhakti jogij ima vse znanje, ki ga potrebuje in je tudi trajno osvobojen materialnega trpljenja.

[emanuel]

zato ker ga te stvari enostavno ne zanimajo.

 

čisti bhakti jogij ima vse znanje, ki ga potrebuje in je tudi trajno osvobojen materialnega trpljenja.

Se prav, da nikol nobenega ne boli zob

[Janardan]

ne boli ga, zato ker se ne zmotno poistoveča s svojim telesom.

 

čuti pa, da je nekaj narobe. ampak to ni bolečina....

 

to je tako kot če si ti voznik v avtu in ti nekdo s kladivom udari po strehi. ti čutiš neko motnjo, ampak te ne boli..... seveda, če nisi preveč navezan na tist kup pleha.... LOL

[anarhist]

ne boli ga, zato ker se ne zmotno poistoveča s svojim telesom.

 

kup pleha.... LOL

 

A telo je potem kup pleha. Zakaj ga potem imamo?

[Janardan]

A telo je potem kup pleha. Zakaj ga potem imamo?

 

jaz sem dal to v primeru avta.... ker nekatere zaboli, ko vidijo svoj avto razbit. so navezani na svoje materialno imetje..... pa saj sem jaz tudi.

 

bhakti jogij je navezan samo na Boga in na svojega Učitelja. za svoje telo skrbi samo toliko, kolikor je nujno potrebno in nič več. se pravi, če se mu telo poškuduje se pretirano ne ozira na to. zakaj ne? zato ker se zaveda, da je vse pod kontrolo Boga. če bo prisiljen zapustiti svoje materialno telo bo to sprejel kot nekaj lepega.... čeprav, na nek način bhakti jogij lahko kontrolira svoj obstoj v materialnem svetu. včasih si ga je tudi prisiljen umetno podaljšati, če je to zavoljo njegovih učencev, ker še vedno niso zadosti samostojni, recimo da bi on slučajno prehitro odšel. to ne pomeni, da se bhakti jogij ne zdravi. čeprav velikokrat se zdravi samo zaradi nas učencev.... zakaj? zato ker smo učenci nagnjeni k posnemanju.... in če se on ne bi šel zdravit, potem bi morda kakšen učenec mislil, da se tudi njemu ni treba.

 

tako da to ni res, mi moramo skrbeti za svoja telesa. če moraš it na operacijo potem greš..... ampak vse ostale stvari počneš v zmernosti. škoda je časa, da bi zdaj cel dan samo za telo skrbel....

 

pogojena duša ne more obstajat brez telesa. in če že ima telo, potem mora skrbeti za njega (v ravno pravšnji meri).

 

pogojene duše imamo človeško telo zato, da lahko duhovno prakticiramo..... to pomeni, da svoje telo uporabiš v službi Boga. če telo uporabiš samo za čutno uživanje, potem je telo neprimerno uporabljeno. če pa svoje telo uporabljaš samo v ljubezni do Boga, v tem primeru se ti pa telo popolno spiritualizira. ko deluješ samo še zadovojstvo Boga, takrat si vse svoje aktivnosti spiritualiziral.... in tvoje telo postane več kot samo navadno materialno telo. seveda, vsi ostali te bodo videli kot navadnega človeka, vendar če bodo postali pazljivi bodo videli, da nisi tak kot oni. tvoje obnašanje bo kategorično drugačno od delovanja navadnega človeka.

 

da ne bom preveč zafilozofiral.....

 

mi celi smo od Boga, pa če to priznamo ali ne. materialna telesa v bistvu sploh niso zares naša, ampak jih imamo samo začasno na sposojo. zato je potrebno skrbeti za njih na prav način. vse je od Boga, nič na tem svetu ne obstaja in da ne bi bilo Njegovo. samo norec kot sem jaz lahko misli, da je nekaj mojega. nič ni moje, vse je Njegovo.

 

IMHO

 

[anarhist]

Lepo napisano, čeprav imaš za moje pojme malo čudno predstavo o zvezi telo - duša. Ampak če tole ni samo prepisovanje, vse čestitke za tvoje spoznanje.

[katty]

Pozdravljen Antoninus...

 

Mal sem se pozanimala za besedo DHARMA in moram povedat, da se mi dopade tale razlaga iz budizma. To je posebna beseda, ki jo je dal Bog, posebna beseda, glas iz večnosti. Vsakemu kraju ali mestu je namenil eno besedo, Indiji je namenil to, dharma. Beseda Indije svetu.

Dojela sem, da te ta smer privlači. No pa še hvala za komentar poezije.

[Janardan]

Jaiva Dharma

 

2 poglavje

 

Babaji Mahasaya said, “O Mahatma, dharma is only one, not two or many. The jivas have only one dharma, and it is known as vaisnava-dharma. Differences of language, country, or race cannot create differences in dharma. Jaiva-dharma is the constitutional function of the jiva. People may give it different names, but they cannot create a different constitutional function. Jaiva-dharma is the unadulterated spiritual love that the infinitesimal entity has for the Infinite Entity. It appears to become distorted into various mundane forms because the jivas possess different material natures. That is why the name vaisnava-dharma has been given to identify the pure form of jaiva-dharma. The degree of vaisnava-dharma in any religion or dharma is a measure of its purity.

 

jiva pomeni živo bitje

 

še malo iz istega poglavja.

 

“The unalloyed vaisnava-dharma that has been depicted in the Srimad-Bhagavatam is eternal religion (nitya-dharma). The various types of dharma that are propagated in the world may be divided into three categories: nitya-dharma, naimittika-dharma (circumstantial dharma), and anitya-dharma (impermanent religion). Anitya-dharma is religion that does not speak about the existence of Isvara and does not accept the eternality of the soul. Naimittika-dharma acknowledges the existence of Isvara and the eternality of the soul but only endeavors to obtain the mercy of Isvara through provisional methods. Nitya-dharma strives to obtain the service of Bhagavan by means of unalloyed prema.

[Antoninus]

Pozdravljen Antoninus...

 

Mal sem se pozanimala za besedo DHARMA in moram povedat, da se mi dopade tale razlaga iz budizma. To je posebna beseda, ki jo je dal Bog, posebna beseda, glas iz večnosti. Vsakemu kraju ali mestu je namenil eno besedo, Indiji je namenil to, dharma. Beseda Indije svetu.

Dojela sem, da te ta smer privlači. No pa še hvala za komentar poezije.

Hojla Katty...šele sedaj opazil tvoj post.

[free]

Kaj o Dharmi misli Vesna P. Krapez

Dharma

 

(25:00) Ste se že kdaj vprašali: »Zakaj sem na tem svetu? Zakaj sem se rodil? Kako lahko obogatim svoje življenje, ga izpolnim, najdem v njem pravi smisel?« Vsi ljudje nosimo v sebi temeljne želje in predstave, oziroma neke vrste občutek o tem, kar bi želeli v življenju početi in kar bi nas resnično izpolnjevalo. Dharma ali pravilno delovanje v pravem trenutku, seme katerega vsak človek nosi globoko v srcu kot lasten pristen notranji interes, je tisto naše početje, ki je včasih celo v nasprotju z našimi splošnimi željami ali pričakovanji.

[Prabha]

Dharma pomneni v Sanskirtu dolžnost človeka v tem življenju,njegova vloga,....Dhamma v Budizmu,Pali jeziku pa pomeni učenje,zakon narave,...

Skoraj zelo podoben pomen imata, s tem da pomeni v Pali to bolj učenje,kot pa "usoda"ali kar nam je "dano". Hindujci gledajo na to bolj predano,pač kar jim je dano to sprejmejo kor Dharmo,pot, od Boga dano,....Budisti pa kot učenje, disciplino, nekaj kar se morajo naučiti,delati na tem,.....Tako razumem sama iz izkušenj ta dva pojma,...pa še malo kulturne primesi je tu zraven.