kdaj ste zadovoljne?

[Lenka:]

, pol pa bom popolnga dobila.

sn v prvem šusu prebrala,

 

"pol pa bom popolnga DEBILA dobila"

[El Nino]

Fajn tema... upam da tema leti tudi na tipe... js sem najbolj zadovoljn kadar naredim nekaj kar si pred kratkim še nisem upal...

[nimbus]

ženske in abstraktno razmišljanje...

 

nimbus ma vas rad

 

antoninus... premalo vem iz glave zato si ne upam kakroli pisat na to temo... to je samo moj pogled na svet, kakršen se nam/mi kaže....

 

[Guest Mačona]

ma dajte no, neka posploševanja in teoretiziranja. čist simpl. moški ti mora dat občutek varnosti in zaželjenosti.

[kukica]

ma dajte no, neka posploševanja in teoretiziranja. čist simpl. moški ti mora dat občutek varnosti in zaželjenosti.

Če tega občutka nimaš sama s sabo, ti ga nihče ne more dat. Preizkušeno.

[janko]

čist simpl. moški ti mora dat občutek varnosti in zaželjenosti.

 

 

Če tega občutka nimaš sama s sabo, ti ga nihče ne more dat. Preizkušeno.

 

in ko ta obchutek imash, pol she dobrga desca dobish in ugotovish, kuko si se motila, ko si mislila, da desca ya ta obchutek ne rabish. slishano.

btw. in posdrav obema

[irrisolta]

Lepa dekleta ljubijo barabe (dokler so mlade)..... je dejal Šifrer in se popolnoma strinjam.

Meni osebno (ne vem če sem ravno ženska) je najbolj pomembna zdrava, iskrena komunikacija, ki privede do zaupljivosti in gradi okoliško varnost relacije.

 

Menim, da to ni pomembno zgolj v partnerskem odnosu, temveč kjerkoli. Kar se pa denarja tiče - očitno res nisem prava ženska, vedno sem pobirala bogate moške (notranje) z zlo mal keša. In to tudi takrat, ko sem bila mlada. Ob tem vam lahko povem anekdoto, ki se mi je pripetila v trstu, pred leti....

 

Iskala sem službo in se znašla v stolpnici. Po stopnicah je mimo mene, proti izhodu korakal starejši možak, ki me je nagovoril:

"kam pa greste?" Ker sem opazila, da je gospod krepko star, sem pomislila, da je osamljen in da potrebuje pogovora. Dejala sem mu, da grem na razgovor za službo. "Kaj pa delate?" "Računalniška grafika, spletne strani....." "Joj, tudi jaz sem pravkar kupil računalnik, pa mi nekaj ne dela..." "Če želite, lahko pogledam ali lahko pomagam"... "Ja, ja, kar pridite do mene. V 3-jem nadstropju sem in saj veste KDO SEM"..... "Se opravičujem veste ampak tega ne vem" "NE VESTE????!!!!!! Jaz sem DPrimo Rovis. Najbogatejši tržačan...." "Oprostte, pred kratkim sem se preselila iz slovenije in vas res ne morem poznati...." "Celo društvo srčnih bolnikov so po meni poimenovali. No, če boste prišla za ta računalnik, se nikar ne prestrašite, ker mi na vratih piše častni konzul Hondurasa" Nato je odšel. Šla sem na razgovor in mu čez uro pozvonila na vrata. Neka žena mi je prišla odpret z nekim skrivnostnim nasmehom na ustnicah, se poslovila od obeh in odšla ter naju pustila sama. Ker želim v svet stopati naivna, si nisem delala nikakršnih predsodkov. Mislila sem: zdaj mi bo pokazal pc, povedal kaj o sebi - navsezadnje mi je deloval še vedno zelo osamljeno. Stvari pa so se obrnile drugače. Začel mi je kazati izpiske iz tržaškega časnika il piccolo od leta ne vem katerega dalje, koder je bil povsod omenjen kot 1, 2, 3 najbogatejši italijan.... mi razložil, kako je to postal.... (s kavo, takrat se je pač še dalo) in kako zelo malo je šolan (5 razredov osemletke....). Nenadoma pa me preseneti z vprašanjem "Bi bili vi moja ljubica? Ničesar vam ne bi manjkalo...." Pa sem si mislila - HALO?! S katere hruške je pa ta padel? Saj ima 85 let..... ali sploh lahko še karkoli počne ne da bi umrl sredi tega.....? Odgovor je bil kratek in jedrnnat "Absolutno ne. Kod imate računalnik, da pogledam ali lahko kaj popravim?" "Poglejte to," v roke mi je vrgel pošteno debel zvezek - "Tu notri so vse ženske, ki sem jim pomagal. Ene so tv voditeljice, druge novinarke....." IKer se mi je zdela zadeva nizkotna, človek največji prašič, kar sem jih v življenju srečala, sem se na to odzvala z odporom, pa mi je začel sam listati po njem in prebirati raznorazna znana imena. Vse skupaj mi je presedlo. "Očitno sploh nimate računalnika. Sedaj odhajam"

"Ne bodite vendar neumna!!! Če boste odšla, vam ne bom pomagal"

"Pomagati?" sem ga vprašala "Saj vas tudi nihče za pomoč prosil ni"......

Nakar sem odšla. Sedaj pa naj mi kdo razloži, kaj naj ženske počno s kapitalistično bogatimi moškimi, ki pa so prazni bolj od praznih vreč krompirja in katerih edina skrb je njihova samopodoba ter samoopevanost, ker žrtve kompleksov do te mere, da ne morejo biti tudi približno podobni več človeku. Vsekakor je zanimivo, da družba rada podeljuje častne nazive le-tem in prikriva gnile vsebine. Kot bi bilo gnilo vse.... in mnogokrat je prav tako.

 

Lep pozdrav

[retro]

joj katere zgodbe , mislim, da večinoma take nore zgodbe doživljajo ženske... ali je kak moški že doživel podobno?? kak smo čudni ne, celo ta stari.. Samo če gledaš z druge strani, bo drugače težko dobil kako ljubico, zaradi vizualnosti.. Ampak vseeno, to je zelo grdooo in valjda je sam samo za to, ker je celo življenje bil svinja in s takimi načini iskal ženske...

[Lenka:]

Lepa dekleta ljubijo barabe (dokler so mlade)..... je dejal Šifrer in se popolnoma strinjam.

Meni osebno (ne vem če sem ravno ženska) je najbolj pomembna zdrava, iskrena komunikacija, ki privede do zaupljivosti in gradi okoliško varnost relacije.

 

Menim, da to ni pomembno zgolj v partnerskem odnosu, temveč kjerkoli. Kar se pa denarja tiče - očitno res nisem prava ženska, vedno sem pobirala bogate moške (notranje) z zlo mal keša. In to tudi takrat, ko sem bila mlada. Ob tem vam lahko povem anekdoto, ki se mi je pripetila v trstu, pred leti....

 

Iskala sem službo in se znašla v stolpnici. Po stopnicah je mimo mene, proti izhodu korakal starejši možak, ki me je nagovoril:

"kam pa greste?" Ker sem opazila, da je gospod krepko star, sem pomislila, da je osamljen in da potrebuje pogovora. Dejala sem mu, da grem na razgovor za službo. "Kaj pa delate?" "Računalniška grafika, spletne strani....." "Joj, tudi jaz sem pravkar kupil računalnik, pa mi nekaj ne dela..." "Če želite, lahko pogledam ali lahko pomagam"... "Ja, ja, kar pridite do mene. V 3-jem nadstropju sem in saj veste KDO SEM"..... "Se opravičujem veste ampak tega ne vem" "NE VESTE????!!!!!! Jaz sem DPrimo Rovis. Najbogatejši tržačan...." "Oprostte, pred kratkim sem se preselila iz slovenije in vas res ne morem poznati...." "Celo društvo srčnih bolnikov so po meni poimenovali. No, če boste prišla za ta računalnik, se nikar ne prestrašite, ker mi na vratih piše častni konzul Hondurasa" Nato je odšel. Šla sem na razgovor in mu čez uro pozvonila na vrata. Neka žena mi je prišla odpret z nekim skrivnostnim nasmehom na ustnicah, se poslovila od obeh in odšla ter naju pustila sama. Ker želim v svet stopati naivna, si nisem delala nikakršnih predsodkov. Mislila sem: zdaj mi bo pokazal pc, povedal kaj o sebi - navsezadnje mi je deloval še vedno zelo osamljeno. Stvari pa so se obrnile drugače. Začel mi je kazati izpiske iz tržaškega časnika il piccolo od leta ne vem katerega dalje, koder je bil povsod omenjen kot 1, 2, 3 najbogatejši italijan.... mi razložil, kako je to postal.... (s kavo, takrat se je pač še dalo) in kako zelo malo je šolan (5 razredov osemletke....). Nenadoma pa me preseneti z vprašanjem "Bi bili vi moja ljubica? Ničesar vam ne bi manjkalo...." Pa sem si mislila - HALO?! S katere hruške je pa ta padel? Saj ima 85 let..... ali sploh lahko še karkoli počne ne da bi umrl sredi tega.....? Odgovor je bil kratek in jedrnnat "Absolutno ne. Kod imate računalnik, da pogledam ali lahko kaj popravim?" "Poglejte to," v roke mi je vrgel pošteno debel zvezek - "Tu notri so vse ženske, ki sem jim pomagal. Ene so tv voditeljice, druge novinarke....." IKer se mi je zdela zadeva nizkotna, človek največji prašič, kar sem jih v življenju srečala, sem se na to odzvala z odporom, pa mi je začel sam listati po njem in prebirati raznorazna znana imena. Vse skupaj mi je presedlo. "Očitno sploh nimate računalnika. Sedaj odhajam"

"Ne bodite vendar neumna!!! Če boste odšla, vam ne bom pomagal"

"Pomagati?" sem ga vprašala "Saj vas tudi nihče za pomoč prosil ni"......

Nakar sem odšla. Sedaj pa naj mi kdo razloži, kaj naj ženske počno s kapitalistično bogatimi moškimi, ki pa so prazni bolj od praznih vreč krompirja in katerih edina skrb je njihova samopodoba ter samoopevanost, ker žrtve kompleksov do te mere, da ne morejo biti tudi približno podobni več človeku. Vsekakor je zanimivo, da družba rada podeljuje častne nazive le-tem in prikriva gnile vsebine. Kot bi bilo gnilo vse.... in mnogokrat je prav tako.

 

Lep pozdrav

 

ha, ha, ha,

tako šanso si zamudila,

da bi bila Anna Nicole Smith,

 

[retro]

joj katere zgodbe , mislim, da večinoma take nore zgodbe doživljajo ženske... ali je kak moški že doživel podobno?? kak smo čudni ne, celo ta stari.. Samo če gledaš z druge strani, bo drugače težko dobil kako ljubico, zaradi vizualnosti.. Ampak vseeno, to je zelo grdooo in valjda je sam samo za to, ker je celo življenje bil svinja in s takimi načini iskal ženske...

 

Drugače pa se kar strinjam s tabo irrisolta, ta s šifrerjem je prava ja... a te barabe počasi postanejo nezaželjene, potem se pa znajdejo v temi, ker poznajo samo "show up" osvajanje in s takim vedenjem lahko ostanejo pri tistih 15,16 letnicah, kaka zrela ženska potrebuje normalnega, razumljivega človeka s srcem in ne nekega bandita. Take ljudi si želijo samo adrenalin junkiji, ženske, katere vzburja, če so v nevarnosti, so na preizkušnji nonstop itd.

 

ps: zakaj meni ne gre vačsih editirat? Kar nekaj zabloka.. bv

[irrisolta]

Hi hi hi, kaj pa če bi te na popravilo računalnika povabil Riccardo Illy

 

 

Ne vprašaj - tudi AUTAMAROCCHI ME JE :):)):) Sam njega cenim in spoštujem. Nikdar ni bil nizkoten in tudi na mojo izbiro se je odzval popolnoma drugače. Nasploh je fejst človek

[Lolypop]

najbolj zadovoljna bi bila z nekom,ki me ne bi hotel spreminjati.

opazam, da to

ljudje zelo radi pocnejo. hocem, da me sprejme taksno,kot sem.

mogoce bo cudno tole, ampak sama nisem nikoli silila nekoga, da se spremeni, ker mi nekaj ne ugaja. ce me kaj zelo moti, potem se enostavno ne zadrzujem v blizini te osebe. ne glede na spol.

[lora]

!!!!NIKOLI!!!!

 

no, če padem v nezavest, potem seveda ni problema.... razen.... če potem kdaj grem na regresijo in ugotovim, da so se v času nezavesti dogajale nezaslišane zadeve,,, potem pa... verjetno nismo več zadovoljni verjetno

 

.. in .....

! glavno je, da ni nobenih težav in da se vestno izpoljujejo moje težave fuf- pomota POTREBE

ja