Nespečnost pri otroku

[r1ta]

Pozdravljeni!

 

Imam deklico staro skoraj deset mesecev. Prvih šest mesecev je spala zelo lepo (če odštejem tistih prvih par tednov privajanja na ta svet), potem pa so se začele težave. Zdaj se ponoči prebuja tudi po desetkrat in sicer z glasnim jokom, lahko rečem da krikom, kot da bi se ji sanjalo res nekaj groznega. Lačna ni, žejna tudi ne, plenička suha, skratka vse razloge, ki bi lahko bili vzrok nespečnosti lahko odmislimo. Resnično sem že nemočna glede tega. Posteljico smo obrnili že na vse možne načine, sobo redno prezračujem in vlažim. Imam pa občutek, da gre pri tej stvari za nekaj nadnaravnega, vendar ne vem kako se naj stvari lotim. Imate morda kakšno idejo?

 

Hvala za vaše odgovore!

 

r1ta

[nataly]

Edina sreča je, da lepega dne pa začnejo deca spati.

to vse sem dala dvakrat skozi in bila na istem kot ti. Baje tudi jaz nisem spala ponoči. Očitno se eni deca pač nočni tipi.

Zdrži, izkoristi tiste minute ko spi za spanje, verjemi, da boš ob tistem kriku bujenja kar planila pokonci.

Pa naj ti partner pomaga..

 

Saj vem, da te nisem nič potolažila, glede na to, da si posteljico že prestavljala.

Bo boljše, verjemi. Pol boš imela druge skrbi.

[enapačtaka]

Nekoč sem brala knjigo francoskega pediatra, ki je primerjal rojstvo z iskrcanjem človeka na luni. Vsekakor je rostvo za otroka naporno in menda ga na različne načine podoživljamo celo življenje. Imam dva odrasla otroka. Ko sta bila majhna sem ju pri takih težavah( ne glede na opzorila, da bosta razvajena) vzela k sebi v posteljo. Nista se razvadila. Vedno sem ju mirila z božanjem po celem telesu.

Zelo dobre izkušnje imam tudi z zbijanjem vročine z božanjem. Enostavno sem vročinega otroka vzela k sebi v posteljo in ga božala po golem telesu - vročina je padla brez zdravil.

[Mura]

Nekoč sem brala knjigo francoskega pediatra, ki je primerjal rojstvo z iskrcanjem človeka na luni. Vsekakor je rostvo za otroka naporno in menda ga na različne načine podoživljamo celo življenje.

 

To tudi jaz vidim in doživljam tako.

 

Pomoč za rito:

1. Treba je uvest nek ritual kako se da otroka spat in ta ritual potem ponavljat vsak večer. Otroci ljubijo rituale, ker jim dajejo sigurnost.

2. Treba je določit uro ko se daje otroka spat in se te ure držat, če se le da. (tudi to ponavljanje ob vedno isti uri blagodejno vpliva na otroka.)

3. čez dan je treba tako majhnega otroka varovati pred pretiranim vzpodbujanjem njegovih čutil. To je ključna stvar. Takemu otroku škoduje, če je v prostoru kjer je prižgana televizija ali radio nonstop. Če otrok leži zadovoljen in opazuje morda svoje rokice ali sanja polbuden kdo ve kaj, ga pustimo sanjati (to je zakon!) ne pa da vedno znova poskušamo priklicati njegovo pozornost (velja tudi in predvsem za vse obiske!). Nasploh velja, da čim več čutnim dražljajem je otrok izpostavljen tem težje mu je priti v globoki zdravilni spanec. Vsi "neprebavljeni" dražljaji ga ovirajo v spanju.

4. Od trenutka, ko smo položili otroka v posteljo, do trenutka ko naj bi zjutraj vstal, ne govorimo z njim. Če je govorjenje nujno potrebno, se trudimo govoriti počasi, umirjeno in bistveno tiše kot govorimo sicer. Svetlobe naj bo v sobi kjer naj bi spal čim majn. Če je potrebno prižgemo kako majhno lučko (recimo pri previjanju). Tudi če otrok (še) ne spi, se vedimo z dolžnim strahospoštovanjem tako kat da otrok dejansko spi. Obsolutno "prepovedana" je kakršnakoli zabava sredi noči z otrokom, ki ne more spati. Kak ples skozi celo stanovanje ali kar še je neumnosti, ki si jih odrasli lahko omislimo, samo zato, da bi otroško pozornost z joka preusmerili na nekaj drugega. S takimi "domislicami" otroka samo navadimo, da se pa taprava zabava začne šele sredi noči. Vse kar se dogaja ponoči naj bo za otroka čim bolj "nezanimivo".

Ko je vse to storjeno se ima smisel pogovarjati še o drugih stvareh.

 

Sicer pa velja, da če se otrok kot da bi bil vržen iz spanja naenkrat zbudi in kriči na vso grlo... V takem trenutku se moramo predvsem zavedat, da je ta doživljaj groze (ali jaj pač je) za otroka povsem realen. Takoj ga vzamemo s posteljice. To ima absolutno prednost pred vsem drugim kar smo se namenili početi ta večer! Naštimamo si zraven njegove posteljice ali na tleh če to ni mogoče, neko čim bolj udobno možnost za sedenje. Otroka stisnemo močno in ljubeče k sebi. Tudi notranje moramo biti v takih trenutkih povsem zbrani pri njemu. Otroka držimo tako, da ne more kriliti niti z rokami, niti z nogami. Držimo ga močno k svojemu telesu. Tako dolgo dokler se popolnoma ne umiri in zaspi. Terej ne hodimo okoli z njim, ne pojemu mu pesmic. Samo tukaj smo, dajemu mu gotovost, da smo zanj intenzivno prisotni. To kar omenjam je kot oblika terapije opisano v nemškem jeziku kot Festhalteterapie. Se da zagotovo najti podrobneje na netu.

Veliko vseselja s tvojo deklico!

[Prabha]

Pozdravljeni!

 

Imam deklico staro skoraj deset mesecev. Prvih šest mesecev je spala zelo lepo (če odštejem tistih prvih par tednov privajanja na ta svet), potem pa so se začele težave. Zdaj se ponoči prebuja tudi po desetkrat in sicer z glasnim jokom, lahko rečem da krikom, kot da bi se ji sanjalo res nekaj groznega. Lačna ni, žejna tudi ne, plenička suha, skratka vse razloge, ki bi lahko bili vzrok nespečnosti lahko odmislimo. Resnično sem že nemočna glede tega. Posteljico smo obrnili že na vse možne načine, sobo redno prezračujem in vlažim. Imam pa občutek, da gre pri tej stvari za nekaj nadnaravnega, vendar ne vem kako se naj stvari lotim. Imate morda kakšno idejo?

Hvala za vaše odgovore!

r1ta

Pozdravljena!Ja pomoje gre za rast zobk,otroci to doživljajo večina zelo močno,...ni panike za se sekirat zaradi tega! Nekaj mrzlega daj za žvečit,boš takoj opazila če so vzrok zobki,bo otroček začel takoj žvekati.No to je za otroka lahko prvi problem na tem svetu in jasno je da je za otročka to konec sveta:) No...če niso zobki so lahko kolike, vendar ponavadi se prikažejo na začetku.Svetujem,da jo priviješ k sebi,toplo stisneš,če še dojiš.kar doji kolikor želi in dobro je da zaspita skupaj,tako bo otroček potolažen in srečen,ti pa boš imela prespano noč!Če so pa zobki ugotovi,saj je to za otroke res huda zadeva !Srečno!!!

[vranja]

Pozdravljena!

 

Dala ti bom verjetno en slab nasvet, ampak, če bo res kdaj kriza...

Moj tastarejši se je takole zbujal in imela sem občutek, da se zbuja od strahu. Z možem sva spala na izmene ( smena je bla ob 2h ponoči), dokler se nam ni že vsem mešalo od utrujenosti in različnih nasvetov. Imel je že več kot eno leto, ko sem eno noč naredila gnezdece sred postelje in ga vzela k nama na sredo. Posteljica je šla do nadaljnega v pozabo. In to je blo to.

Opozarjam pa te, da naš tamlajši še zdaj rad prileze na crkljanje, pa jih ima že enajst .

[Prabha]

Moja hčerka je spala z mano do 3 leta,brez problemov.Ko se je odločila spati sama v svoji sobici,je to tudi naredila.Enostavno tako je bilo.Nikoli je ni bilo strah,niti zdaj ne,od takrat pa spi vedno sama v sobi,zdaj ima 11 let.

 

Otroci čutijo napetost med staršema,mogoče to sporoča?

[r1ta]

Punce hvala za odgovore!

 

Močno verjamem, da je moja deklica doživela šok pri porodu, saj je porod trajal od prvih popadkov pa do poroda samega 38 ur. Če pa odštejem popadke, pa je sam porod trajal 12 ur in se končal z urgentnim carskim rezom, saj sva obe bili v nevarnosti. Obstaja verjetnost, da še vedno podoživlja te zanjo težke trenutke.

 

Glede večernega rituala se strinjam z Muro in to prakticiram že od prvega dne naprej. Vsak večer do potankosti enako. Do pred kratkim je deklica hodila spat okoli devete, pol desete ure zvečer, ker prej ni bila utrujena saj je spala 2x na dan, nazadnje od 16. do 17.30 ure in je ob osmih ali še prej bilo prehitro za spanje. Zadnjih teden dni smo ukinili popoldansko spanje in zdaj hodi spat ob 19.30. uri. Je pa res, da če se sredi noči prebudi in je popolnoma budna jo pustim da se igra in nato zaspi čez dve uri nazaj. To pa je prva napaka, ki jo delam. Tudi tukaj sva začela prakticirati, da se partner uleže z njo v njeno sobico na veliko posteljo in potem se damica nekaj časa meče po njem, nato pa zaspi. Vsekakor hitreje kot pa z menoj. Če pa se prebudi proti jutru (okoli pete ure) pa jo prineseva v najino posteljo, kjer ponavadi zaspi še za kakšno urco ali dve.

Zobki mislim da je zaenkrat ne mučijo, ker ni videti nič na pohodu. Lahko pa da so. Prva dva zobka je dobila, ko je bila stara 4 mesece in pol, naslednje štiri pa v začetku septembra in oktobra.

S partnerjem se zelo dobro razumeva, morebitna nesoglasja rešujema sproti in si veliko pomagava, tako da tukaj tudi ne vidim vzroka.

 

Vzroke dekličinega nemira bi morda lahko iskala pri sebi, pri lastnih strahovih, razdvojenosti. Živim namreč v tujini in me včasih še vedno zagrabi domotožje po domačem kraju. Hkrati s tem se velikokrat počutim nesigurno v okolju, kjer živim zdaj. Prav tako se bojim nekaterih nadnaravnih sil, čeprav vem da so okoli mene in da so pozitivne. In strah me je, da nisem dobra mama. V bistvu se moram vsesti in razmisliti ter se nekako ojačati.

 

Hvala za vse odgovore! Zlate ste!

[myrjam]

Vsem , ki imate podobne probleme, bi rada povedala, da poznam primer, ko so otroku že pri enem letu zamenjali posteljico z normalno posteljo in problemov ni bilo več. Otrok lepo zaspi in se ponoči zelo redko zbuja, če pa se, pa ni problem stisniti se k njemu in ga pomiriti, ko pa zaspi, stariš lahko odide nazaj v svojo posteljo. Problem je bil v tem, da je posteljica utesnjevala otročka, ki se je pri vsakem obratu nekam zadel in se zbudil.

 

Včasih so rešitve lahko enostavne

 

 

lp. M

[difersame]

Pozdravljeni!

 

Imam deklico staro skoraj deset mesecev. Prvih šest mesecev je spala zelo lepo (če odštejem tistih prvih par tednov privajanja na ta svet), potem pa so se začele težave. Zdaj se ponoči prebuja tudi po desetkrat in sicer z glasnim jokom, lahko rečem da krikom, kot da bi se ji sanjalo res nekaj groznega. Lačna ni, žejna tudi ne, plenička suha, skratka vse razloge, ki bi lahko bili vzrok nespečnosti lahko odmislimo. Resnično sem že nemočna glede tega. Posteljico smo obrnili že na vse možne načine, sobo redno prezračujem in vlažim. Imam pa občutek, da gre pri tej stvari za nekaj nadnaravnega, vendar ne vem kako se naj stvari lotim. Imate morda kakšno idejo?

 

Hvala za vaše odgovore!

 

r1ta

 

 

rita!

 

ce ti verjames v nadnaravno se ne pomeni da delujejo take sile nanjo,da take sile sploh obstajajo!!!sam menim da je to jokanje,ti problemi posledica navezanosti na vaju z mozem.zbuja se sama (kot pravis ima svojo sobico) in odtod strah.

 

lp!