Jutranje sonce v škrlatnem plašču
pošilja zlate žarke naokrog
skozi širno nebesno modrino
in beli oblaki se bohotijo
na modri podlagi
neskončnih širjav...
Veter se rahlo dotika
pisane flore...
in življenje v zeleni prevleki
se prebuja v novo jutro
in jutro pozdravi
nov dan...
Bleščeči kristali
v živahnem potoku...
in potok se zlije v reko
in reka je živa
in živ je njen tok,
premikajoč se
le naprej in
vseh ovir presegajoč...
Megla se dviga...
počasi...
razklene obroč
Na nek način
obrnjena
perceptualna
kategorizacija...
in prepoznavanje
prvotnosti duha...
in tudi drugotnosti
njegovih vsebin...
Odvečne vsebine
so presežene...
duh je neobremenjen
in ogledalo je čisto,
voda je mirna
in ničesar ni,
kar bi jo skalilo...
In v takšnem zavedanju
žive interpretacije
dražljajev...
se opazujeva...
in stopiva v eno,
ko v ogledalu vidiš
mene,
kakor vidim jaz
tebe...
In Vse je Nič
in Nič je Vse
http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
