Joj, skoraj tri mesece nisem niti odprla svojega bloga. Le kam čas tako beži.Med tem sem presadila svoje sobne rožice, zdaj pa listam po vrtnih revijah in razmišljam kakšne lepotice naj posadim na svoja dva balkona, da bosta polna cvetja. Nekajkrat sem naročila pri Backerju, pa nikoli več. Vse kar sem imela je bilo kratkotrajno, čeprav sem naročevala na najugodnejši datum. No vsaka šola nekaj stane.Še najbolj kvalitetne so v vrtnih centrih in seveda pri vrtnarju, zato je tudi cena temu primerna
zakaj tak naslov tokrat? Zato, ker se je v soboto zgodila prava štala. Naslednji teden bi moral pripotovati domov, da se v drugi polovici tedna udeležim naslednje stopnje izobraževalnega programa iz NLP. In tako sem tuhtal in tuhtal, kako priti domov, da bi bilo čim ceneje, udobno in varno. Moj prvi plan je bil priti domov z avtomobilom. A po dobrem premisleku, da bi vozil sam, 12 ur, verjetno ponoči, da bi samo za bencin in cestnine (ki so v Franciji res zasoljene), pustil v eno smer okrog 160
Od izleta in zadnjega zapisa je minil že cel teden. Zdi pa se mi, kot da bi bilo včeraj. Čas teče neverjetno hitro, sploh, kadar ga občutiš kot neproduktivnega in izgubljenega. Še dva dni po izletu smo se počutili povožene in izčrpane, jaz sem robec držal na nosu non-stop 24 ur na dan...tako smo večere preživljali bolj kot ne bolj lenobno. Moja sobica je postala večerno zbirališče za družbico, ko se nas je zbralo nekaj ljudi, se posedlo na posteljo, si izbrali kak film, ki smo si ga pogledali n
Muce Podarim ...da z zelo težkim srcem se že od nekdaj soočam s tem, da, ko najdem kako živalco, tako nebogljeno, preplašeno in izgubljeno, ji nudim oskrbo in prenočišče in, če mi hitre oddaje mi nekako pride v kri ta živalca. In seveda se potem tako zelo težko ločim od nje, da je groza. Od kar pomnim smo imeli pri nas doma kužke. Tudi shodil sem z Nemškim ovčarjem, ko sem se ga na kolenih prijel za dlako in me je vlekel dokler nisem vstal na noge in začel stopicati z njim. Da prve korake sem p
tale teden so na faksu počitnice. Kaj to pomeni? Nič predavanj, nič tečajev, faksa, francoski študenti (in študentke tudi, ja) odidejo domov, študentski dom je na 3/4 prazen, ostanejo samo tuji študenti. In je potem dolgcajt. Tako se je naša družba s kolegico in kolumbijcema odločila splanirati en izlet. Po priporočilu prijateljice, ki se je pred kratkim preselila v Pariz, smo se odločili, da obiščemo Mont St. Michele. Priljubljena francoska turistična točka v Normandiji. Otok, ki je včasih otok
No, žurka je bila in je uspela. Pa recimo, da kar za vse po njihovih željah Še ko sem pisal prejšnji zapis v blogu, sta začeli kolegica in Kolumbijka žurat in piti vodko. Počasi so prikapljali tudi drugi, in ko sem končal z zapisom in se jim pridružil je bila prva flaša vodke (od dveh) že skoraj prazna. Predvsem po zaslugi teh dveh deklet Sam sem si privoščil le "recimo" 0.03 s izdatno mešanico oranžade. Pridružile so se tudi ostale "slovanske" kolegice, vsaka s svojo pijačo...hja, ampak en
Uh, hudooo!!! Stvari so se čist preveč žurersko obrnile. Pa sam sem si kriv, ker sem spravil to kolesje v pogon Dva dni nazaj se je naši družbi kolegice, kolumbijcev, poljakinj in slovakinje, pridružil še stari znanec Boris, ki je naenkrat iz pridnega fantka postal velik žurer, Malek se nam vedno bolj pogosto pridružuje, zraven pa sta prišli še Borisova stara kolegica Christina iz Moldavije in Lenka iz Slovaške. Obe ful kjut punce Zadnji dve sta v našo družbo zašli dva večera nazaj, ko se
Stenske nalepke vseh barv in velikosti najdete na: www.trendom.si Stenske nalepke in stenske dekoracije polepšajo vaš prostor in ga naredijo prijetnejšega. Obiščite nas na: http://trendom.si/ in poiščite svojo stensko nalepko.
Ob koncu prejšnjega poglavja sem že omenil, da se odpravljamo na kebab ob malo jezerce in potem na sprejem tujih študentov. Kebab je bil, za uživanje te prečudovite turške hrane ob jezeru je pa zmanjkalo časa Na kosilo smo se odpravili tako pozno, da smo morali tisti kebab čimhitreje vreči vase in se podvizati pred Reimško mestno hišo. Začelo se je z pozdravnim govorom nekega mestnega svetnika, ki je zadolžen za tuje študente in nočno življenje študentov. Kaka huda funkcija Nabralo se nas j
S francoščino si še nisva postala ravno najboljša prijatelja. To je bilo zadnjih nekaj dni več kot očitno. Začenši s sredo, ko sem se po torkovi odbojki odpravil še na igro badmintona. Priključil sem se skupinici treh fantov, s katero si več francoščine od predstavitve in pohvale lepo odigranih iger nisem znal izmenjati. Na srečo je eden od njih govoril malo angleško, tako, da smo si osnovne stvari lahko povedali. Igra je bila za en k... in sem si tudi sam kriv za to. Nisem si mislil, da se bodo
ja, stvari počasi prihajajo na svoje mesto. Včeraj zjutraj sva se s kolegico prvič javila na svojem faksu in dobila napotke za napjrej, na koga se lahko obrneva, kar bova potrebovala za faks. Odpeljala sva se tudi na drugo stran mesta, kjer sva se prijavila za obiskovanje tečaja francoščine in športno vzgojo. Me je kar malo presenetilo, ko je bilo za športno vzgojo potrebno odšteti 25€ Ne, da nisem vedel, samo pozabil sem. Na srečo sem ravno toliko imel s seboj. Tekom lutanja po faksih na tem
Večkrat sem si želela, da bi napisala svoj blog; večkrat sem se tega tudi lotila, kasneje pa je ostalo vse le pri prijavi v razne strani in je želja minila. Sedaj mislim, da je po vseh teh letih čas, da se zadeve lotim resno. Ker bom v to zeleno okence izlivala svoje misli in občutke, je glavna želja da ostanem -dokaj- anonimna. V naprej se opravičujem za vse pravopisne, govorne napake. Za vse besede, ki bodo koga zmotile. Kljub temu, pa si želim slišati vaše pripombe in opazke na moje zapiske.
no, pa se je le zgodilo Tale vikend za prvega tu v Franciji sploh ni bil napačen v soboto sva šla s kolegico v mesto, šnofat za kakimi informacijami, vodiči itd, našla turistično info točko in se nekoliko zasedela pred Tv-jem, ki je prikazoval filmske odlomke o Reimsu. O katedrali, zgodovini, kulinariki, kulturi. Prav kul je bilo- sploh zgodovinski del (poklicna deformacija). Nato sva si šla iskat nek prijeten plac za kosilce. A glej ga zlomka, nič nisva našla! Pa ne zato, ker nama ne bi
hja, najprej bi vam rad toplo položil na srce: nikar ne odlašajte z nobeno stvarjo, katero boste prej ali slej morali naredit Ker se mi ravno sedaj dogaja ena komplikacija, ki bi bila mnogo manj komplicirana, če bi jo opravil, še preden sem se podal v Francijo. Namreč urejanje štipendij...če si ob prejemu obvestila o odobritvi štipendije, ki zahteva predhodno še pošiljanje dveh potrdil in podpis pogodbe, ne bi rekel, da imam še čas in da lahko kasneje urejam. No, pa sem na to povsem pozabil. Sp
Današnje jutro se ni začelo popolnoma po moji volji. Že čas, ko sem se zbudil, ni ustrezal moji volji. Pa nisem imel izbire Zbudil me je namreč hišni alarm, ki je tulil, ko zmešan Ob osmih zjutraj. Nisem imel pojma, kaj se dogaja! No, v resnici se ni dogajalo nič, kot sem zvedel kasneje od kolegice, je šlo za požarno vajo. Oglasil se je še ob devetih in še enkrat ob desetih dopoldan. V našem štuku se kljub alarmu ni dogajalo nič, folku se ni zdelo vredno niti pokukati skozi vrata sobe, kaj se
No, pa smo tu a kako smo prišli do sem? Z avtom, kako pa drugače no, možnost bi bil tudi avion, vendar s 10x manj prtljage, kot jo imam. S tem, da za kitaro v avtu sploh ni bilo več prostora Se sprašujem, če ni bilo treba kitaro vzeti bolj nujno kot hmm, obešalnike, par knjigic, posodo, pralni prašek, mehčalec, WC papir itd.? No, pogrešam jo veliko bolj, kot te naštete stvari, ki jih imam s sabo. Sem pa presenečen, da je moja kolegica, ki se je peljala z mano, imela manj prtljage kot ja
si lani 31-januarja ne bi mislila, da bom padlo not v tole vojaško-trgovsko-diplomatsko igrico. Taka sodobna različica šaha za več ljudi Treba mislt in še skoz igrat, ker ko enkrat en svet odprejo laufa skoz. Prilagajamo potem življenje travianu. Skrbimo, da nam vojska ne umira od lakote, da nam jo ne ubijajo, predvsem pa pomagamo drugim, vsaj jaz. Ker v obrambi si lahko uspešen bolj ali manj, če sodeluješ z drugimi. In moja ally bila dolg cajta najboljša v obrambi (so nas velik napadali, mi sm
Na hitro bi lahko rekli, da je naš notranji otrok del našega nezavednega, kamor smo spravili pozitivne in negativne spomine iz otroštva. To je tisti del, ki ga vključimo, kadar se igramo, uživamo v življenju. Ali se znamo igrati in uživati, ali je naše življenje predvsem polno dela, skrbi, odgovornosti? Znamo poskrbeti zase, ali so nam drugi pomembnejši? Imamo kakšne težave, ki jih imajo tudi drugi v naši družini in to pripisujemo »genetiki«? Ko odraščamo nas pomembni odrasli in življenjsk
V današnjem času hitrega tempa življenja in prekomernih obremenitev telesa prihaja do raznih nesreč ali poškodb telesa.Tako imamo razne bolečine na in v telesu. Predvsem so opazne bolečine v predelu križa, kolen in zapestja. Za ta namen obstajajo različna sredstva za blažitev bolečin, od tablet do ortopedskih pripomočkov. V kontaktu z nekaterimi osebmi, katere uporabljajo abdominalne pasove za bolečine v predelu križa in orteze v kolenu, so odgovori pohvalni, tako o blažitvi bolečin, kakor tudi
Če sem se že registrirala, bom napisala nekaj vrstic kot uvod v ta moj "izkašljalnik" kot sem navedla ob vpisu. Danes se ni dogajalo nič kaj posebnega, kar bi me recimo "vrglo" iz tira. Zaenkrat je povsem navaden dan, vsaj do sedaj. Uf, šele zdaj sem videla, da sem narobe napisala izkašljalnik. Kako se je sploh ta "č" namesto "Š" znašel med črkami, mi ni jasno. Mogoče pa bo administrator lahko popravil, sama sem namreč poskušala, pa očitno takega popravljanja ne obvladam.
Kaj je v tvoji novo-energijski škatli z orodjem? (napisano ironično iz Bukarešte v Romuniji) - Geoffrey Hoppe www.crimsoncircle.com - Prevod: Mateja Keber Življenje v Novi energiji je resnično lahko bavbav, posebno za prebujene Šaumbre, ki so drzne nove meje dimenzij zavesti/občutkov. Ste opazili, da so stvari, kot so množice ljudi, glasen hrup, neodkristosrčnost, DRDL (Dnevni Red Drugih Ljudi), politiki in SSZ (Sobe s Slabim Zračenjem) kot praskanje z nohti po tabli? Prepričan sem, da bi la
