Sijoče dekle s cekini v mošnjičku pod mostovjem v čolniču sedi,
kjer onkraj poti, javor cveti,
ter se kuža podi in metuljčke lovi.
Gospod mu žogico da in kosmatinec po luži taca in
z repom miglja.
Otroci smeje, gugajo se,
fantki in punčke zazrejo se v modrino neba proti vrhu drevja,
saj ptički pojo in kljunčkajo se.
Vetrič piha in bilke niha,
sonce spušča se v zaton in pomaha v slovo,
noč zajame del sveta, kjer ljudje strmo v zarjo jutranjo.
(Čebelica01)