(čeprav se tole moje ne navezuje direktno na trenutno letečo temo pa bom vseeno sem not napisala, ker v črni luknji ni nobene bolj primerne.) v črno luknjo, v neskončno vesolje mečem razočaranje in žalost nad tem, kako predsodkov poln je svet okrog mene. žalost nad tem, kako pomembno je danes, kakšne barve imaš lase, katere vere si, kako se prehranjuješ, kako bi/ če bi vzgajal otroke ko/če bi jih imel, katerega spola si (sploh), katere narodnosti (itak), katera muzka ti je všeč, a si kadilec, a si bela ovca ali črna, a imaš fax ali si gimnazijski maturant ali kakrkoli že.... ne morem verjet! *samo moj prav je vedno pravi!* zakaj je nujno potrebno stalno se deliti na te in one, zakaj vsak vedno bolje ve, kako naj oni drugi živi.... žalost nad tem, da še tisti mali košček možnosti, da bi bili svobodni, ubijemo s tem, da se razporejamo po vseh mogočih predalčkih.