butl (me je mrazilo ves čas, ko sem brala!) ***** marsa, gledam in berem in razmišljam o vsem tem. jasno, da ti dam prav, ker, čisto in povsem ti verjamem, da tale projekt (lahko bereš tudi: otrok) se pač razvija v svojo smer, gre svojo pot. verjamem, da ti od njega v materialnem smislu nimaš skoraj nič, možno je celo, da imaš samo stroške. res nemarno od nas, ki se pasemo na tvojem pašniku, ne prispevamo niti za liter vode, da bi ga zalila. računamo na kakšen dež kdaj, če pač pride naliv, pa jebat ga, postanemo nestrpni, ker težko čakamo, kdaj bo spet pašnik redistedi za naše mljackanje slastne travice ali pa nas tišči pa čakamo, da se olajšamo pa je pašnik poln kravjekov. ni dosti takšnih entuziastov, kot si ti. tu te res občudujem. jaz česa takega ne bi bila sposobna. občudujem te tudi zato, ker tako zvesto slediš svoji volji, ostajaš sama svoj gospodar, ne glede na vse. tudi tega jaz nisem sposobna (še). lahko povem, da vsa leta, kar sem tu gor, sem ogromno dobila! in sem ti iz srca hvaležna, da me odprtih rok sprejmeš na svoj pašnik. pa četudi zato, da ga uporabim za spovednico, jedilnico ali wc. glede na to, da te cenim in spoštujem, bom pač sprejela tvojo odločitev in ne samo v smislu *kaj pa čem*, pač pa kot *tvojo*. in priznam, žal mi bo, zelo, če lnfja ne bo več.