tezko govorit o tem, ker je v bistvu odvisno od miljona faktorjev. vcasih se zgodi, da tisti, ki postane invalid, postane zaradi svoje *tragedije* nevzdrzen. tezi za vsako figo, postaja cinicen, zajedljiv,... saj je en film posnet o tem. en iz *dogme*, se mi zdi. in tocno to prikaze. v bistvu je takrat potrebno odnos zgraditit znova. mislim, da jih ni dosti, ki bi takoj spokali kufre, res pa je, da jih je dosti, ki bi to naredili cez nekaj let. tezko si to predstavljam.....vem pa, da zdaj ne potrebujem vec pomladanskih scen, zdaj mi pomeni veliko vec tista ljubezen, ki jo je butl opisoval nekje. ko znas nekoga imeti rad, ceprav je star, ima protezo, gube in raskavo kozo. definitivno je to TISTO. enako je najbrz, ce imas pri sebi cloveka, ki ga je usoda namenila, da ne morejo hodit, govorit ali poceti karkoli drugega. samo, da se to zgodi v trenutku, staranje pac pocasi.