lea

no, mi je kliknilo, končno. sem odločena, da tudi jaz vrnem tisto kar ni moje . pri naslednji meditaciji se bom temu posvetila. sicer pa je trenutno moja glavna dejavnost crkljanje - drugih in sebe.

na moj email naslov je prišlo obvestilo, da je nekdo zahteval povrnitev pozabljenega gesla oz za spremembo gesla. v emailu je naveden IP naslov pošiljatelja, torej je to IP tistega, ki je geslo zahteval? ker tole pa res moram ugotovit, a je bil kdo iz službe, ali je bil pa samo kakšen slučajnež. :xx!:

pih! mularija jaz sem pa pri svojih letnikih najmlajša, ker sem čisto čisto na koncu.

hecno nas je opazovat, takole z distanco. zdajle smo , čez nekaj ur pa in obratno, seveda tudi.

mah, ne obupvat! večkrat sem prišla do zaključka, da res ni brez veze vse skup, da so nam stvari namenjene z velikim razlogom. ja, kakšna bi pa bila, če bi že od otroštva vse življenje bilo *idealno*?! dejstvo je, da prava zrelost človeka vedno dozori preko vseh sranj in blojad in obupov in žalosti. zaenkrat sem srečala *modre* ljudi, ki so takšni točno zato, ker so se srečali z dnom. tako, da v bistvu, sploh ni tako slabo strmoglavit včasih. mislim, da je pri tebi, no, pa pri meni tudi, konflikt zato, ker je razlika med tem, kako bi morali reagirat in kako potem zares reagirava. tule se premalo ceniva. sem spoznala, da ni edini način, da nekdo spozna resnico samo na tak način, da mu jo jaz zabrusim v obraz. včasih s tišino ali z nasmeškom ali z jokom povem in pokažem dosti več. no, hočem reč, da ni nujno najboljši tisti način, ki ga razum spoznava za pravega. življenje je borba, samo ne vedno in povsod. znat je treba it skozenj tudi bolj gladko. res pa je, da je včasih zelo težko znat sam vzdrževat vso samozavest, ki jo človek potrebuje. če imaš koga, je dosti lažje.

no, danes je lunin mrk, čas za resetiranje spet. tole se mi bo prileglo danes. pa sem razmišljala, v katero smer naj se obračam danes in sem takoj, ko sem odprla svoj blog in videla tale svoj prejšnji post, dobila idejo. mislim, da je ostalo še nekaj mojega tam nekje, pa bom prosila, če mi lahko vrnejo. pa še dosti drugih reči je za obdelat, pa bom prosila tiste gor, naj storijo kaj namesto mene. mogoče me pa kdo usliši. sicer pa se počutim ok. prav nič ne čutim lune.

najbrž bo koga zanimalo pa, da se ne spregleda. danes zvečer je lunin mrk in spet je čas za resetiranje. sončev mrk pa bo 22. septembra.

michelle ! čimprej in brez posledic se pozdravi! te pogrešamo!

ah, a ti verjameš taki *gospodinjski* astrologiji? mislim, v bistvu knjige ne poznam, o astrologiji vem nekaj malega, vem pa, da takole splošno definiranje in počez posploševanje nima kaj dosti z realnostjo. nekaj že, ampak .......

sej bi jih vse postrojila in zahtevala priznanje, samo kaj, ko imam pa vseeno en košček slabe vesti, da pisarim tukej gor, namesto da bi s 150%-tno (kak absurd ) vnemo delala. tako, da moram biti lepo . vem pa kdo je bil da mine čimprej!

mater, zdajle sem videla, da se je hotel nekdo z mojega računalnika registrirat takrat, ko mene ni bilo. :!!: :xx!: :OO!: na srečo dobiš na email obvestilo, da je nekdo zahteval pozabljeno geslo ali kaj podobnega. kaj majo za šarit :xx!: jezna sem!

o, lej jo ! ja, saj veš, kako je s tem. enkrat gor, enkrat dol. zadnjič sem razmišljala, da kljub temu, da sem bila v mladosti precej žalostna in prestrašena in nezadovoljna in črnogleda, sem bila v bistvu dokaj samozavestna in suverena, za razliko od zdaj. zdaj se večkrat počutim nemočno, nevredno, nesposobno,.. kot takrat. na srečo imam močan nagon za preživetje in hvala bogu znam včasih na kakšno reč pogledat z nasmeškom. po eni strani jeklenim, po drugi pa se mehčam. tako nekako .

ojla ja, me dolgo ni bilo, priznam. priznam pa tudi, da mi je pasalo. ne sicer dopust od vas, pač pa od službe, da ne bo pomote. na hitro sem hotela izvedet, kaj je z michelle pa vidim, da vas ima kup neke težave, bolečine, skrbi,.... kaj naj rečem.... za vse!! za michelle, tebe marsa, za engl, ksenio, pikico,.... : držte se!

čau . a veš, da mi je bla prva asociacija, da se pišeš JAPAJADE

ojla vsi! cist na kratko: blo je fajn! zdaj pa moram bit pridna mal sem vas pogrešala

hej, hej, mačona, vse najboljše!! naj se stvari iztečejo tako kot si želiš! bodi zdrava in vesela xrosex

pa kdo bo bral samo mojo jamrarijo ravnokar sem v temi *kaj te najbolj moti pri sebi* prebrala nosorogov post in kot sem že tam rekla, lahko pod tisto samo podpišem. pri meni me moti, da me vedno nekaj na meni moti. res je, da sem trenutno v dobri koži. stvari tečejo, komunikacija je dobra, lahko bi celo rekla, da se imam celo rada no, misel na morje, kamor gremo v sredo, me seveda tudi neznansko radosti . sem pa v obdobju učenja, odpuščanja, sprejemanja in včasih, in včasih, ko bolj na lahko vzamem stvari, se točka percepcije spremeni in vse izgleda bolj preprosto. včeraj sem prvič prosila vse ljudi, kjer sem pustila kaj svojega pa jim ne pritiče, naj mi vrnejo. čutim, da je kar nekaj ljudi vpletenih in neverjetno, kako odrešujoč je občutek, ko zares prekineš odnose, ko ena zgodba dobi svoj konec. neverjetno, pa tako preprosto je vse skupaj! naučila sem se tudi, kako se pravilno uporablja afirmacije. v smislu: jaz sem...., nato: ti, lea, si.... in nato: lea je.... sicer z mojim pravim imenom, seveda.

no, pod tole se pa lahko tud jaz podpišem

no, moji prijatelji so pravi prijatelji. v bistvu znancev nimam kaj dosti. tudi površnih odnosov se mi ne ljubi vzdrževat. s prijatelji pa smo marsikaj preživeli že skup. no, pred nami je najbrž tudi kar nekaj žalostnih dogodkov, ker diplome imamo, otroci so tu, poroke so bile, na srečo so vsako leto rojstni dnevi. in zdaj, ko nas je iz šestih postalo že 11, se srečujemo redno in za večino nepojmljivo žuramo ves vikend. bolj takšna ciganska varianta . otroci so navezani en na drugega kot bratje in sestre, v bistvu so si bratranci in sestrične, ker pravih nimajo pa imajo te surogatke. lahko rečem, da smo precej... drugič naprej!

tole je vse skup preizkušnja zate, ja. saj veš. da fax narest ni nič takega, mislim, ni treba bit silno pameten, da ga zmoreš. stvar je točno v tem, da mora bit človek zadosti vztrajen, če ga to sploh zanima, seveda. povsod po šolah se učiš nekaj stvari, ki ti nič ne nucajo potem pri poklicu in so tatalno dolgočasne in bv. jaz recimo, sem fax končala samo zato, da sem popucala za sabo. ker sem vedela, da če bom *obupala* sredi študija, oziroma bom našla nekaj, kar je kao bolj primerno zame, bom celo življenje imela občutek, da sem vrgla puško v koruzo in se mi bo zdelo, da na nečesa ne morem popravit in me bo grizlo in jedlo in v bogvekaj se bom spremenila s to težo na glavi. rada počistim gnoj za sabo in to je tudi sprejet svoje odločitve in jih speljat al pa se premislit, ampak edino ko VEŠ, da je to TO. sem pa bila v takšni situaciji kot ti, približno. tudi jaz sem se popolnoma sama preživljala. plačevala najemnino, kruh, mleko, cigarete , spodnje gate,..., VSE. brez štipendije. del faxa sem naredila tako, del pa potlej, ko sem bila že mama. pa sem diplomirala pri 29-ih. no, zdaj sem zadovoljna, da delam to, za kar sem šolana, v bistvu. ne, obupaj. so tako dnevi zdaj. in v levu bi človek samo letal naokoli, se nažiral, žural in sploh poslal vse v maloro. in možgane na off in čivavo na straži.... na srečo nas devica postavi na tla. ne obupuj!

tle si pa ista kot jaz jaz tud sovražim domov prit v umazano, razmetano in ko odhajam, mi nič ni zadost pospravljeno, ko pa pridem pa , da kolk je pri nas čisto in pospravljeno. in itak, ko vse une torbe navlečemo not, je vse spet razsuto, ampak tisti moment je pa tko fino domov prit. jah nič. uživaj sto na uro, srečno pot, lepo vreme, mirno dušco in naj bo tako kot rabiš in si želiš (mi je tko všeč tale smejko, tako lepo našobi ustka, čeprav je ta tudi kul.)

hej, hej, pujsa! vse najboljše! želim ti, da bi imela še naprej tako odločne in srečne korake! xrosex xrosex xrosex xrosex trudi