Tudi tebi in dobrodošla med nami! Žal pač nimaš pravih prijateljev, jaz imam 2 ali 3, ki mi povedo, ki me ne ohranjajo le v višavah. Ni tvoj prijatelj tisti, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja! Hja, bolj težka bo ... Torej, težava je, ker ti nič ne manjka - *razen* - ljubezni, kajne ? Ehm, iskreno dvomim, da si bila iskrena. Pa ne, da bi nam v postu lagala, ampak ker v bistvu res tako vidiš te stvari. Lej, to smo že na forumu dosti obdelovali, našti otroci(jaz jih še nimam, naši - saj smo vsi ljudje, a ne?) se ne rodijo v ta svet zaradi nas, ampak zaradi sebe. Sem jih dobiš samo na "posodo". Torej, če izhajava iz tega, da to drži, dobiva da: si se ti rodila v ta svet zaradi sebe. "On" pa zaradi sebe. Kaj pa, če bi tisti "ta tretji"(v katerega si bila nekoč, zdaj pa nisi več in pol si ga še na morju prevarala pol pa pustila) sedaj imel full zlomjeno srce in bi te na vsak način hotel osvojiti in bi "dal življenje zate"? Bi ga odslovila, jasna stvar. Vidiš, če temu "tapravemu" ne bo do tebe, te bo tudi odslovil .... Zate velja enako kot za ostale: nihče ne more prikleniti nase tebe in ti ne moreš prikleniti nase nekoga drugega. Simpel logika. Kaj naj ti napišemo. Svojo zgodbo? Ne ljubi se mi več. Me je pa še kako zelo dostikrat bilo strah zapustitve. Ali pa manjvrednosti kompleks(na koncu pa sem ga še res dobil, ampak OK, to so težave iz otroštva). Tisto, kar iščeš, je (že) v tebi(jaz sem potreboval kakih 10let, da sem dojel). Morda je to, vidiš v tem tipu, tvoje sanje, ne realnost(se ne da ravno točno razbrati iz pisanja, ampak samo predvidevam). Kakorkoli že, vedi, da nič v življenju ni tako težko, da ne boš mogla rešit. Kaj pa ti mi tukaj pravimo, pa zate niti ni tako pomembno. Zakaj ne ? A je človeško življenje takšno, da ga odživimo po liniji najmanjšega odpora in potem umremo ? Moje prav gotovo ni. To, čemur ti praviš dvom, nekaj, kar je v tvoji glavi, je razkorak med čustvi in razumom. Čas bo prinesel svoje. Vzemi si čas zase, ukvarjaj se več sama s sabo. LP, rachek.