rachek

Mislim, da je res. Kar pa se tiče izražanja čustev, je to manjši problem, večji problem je v stereotipni vzgoji. Boys don't cry. In pa glede odzivov, jaz gledam na to drugače, problem je, ko so nadzirani. Peberi Kar čutiš, lahko zdraviš - dr. John Gray . Free ga ima v podpisu. Če se ne maramo ? Res se ne ... zakaj se ne ? ... zakaj je na začetku, ko smo polni zaljubljenosti in romantike vse vredu, pol pa se vse začne ? Vsakič znova ? Ste že kdaj naleteli na: Saj si moj idealni partner, ampak samo to moraš spremenit. Pa čez mesec dni: pa še to. Pa še to. Pa še to .... Kako končamo: Skupaj smo pod takim,pa takim, pa takim pogojem. In ko se enemu(tistemu z manjšim egotom) enostavno "utrga", pa smo končali. Saj je v bistvu čisto enostavno: ali si skupaj z nekom, ali pa nisi. Po mojem skromnem mnenju.

Res je, niso vsi ljudje, ki SO z nekom skupaj (ali na koruzo ali poročeni, kakorkoli) neosamljeni in tudi nismo, vsi, ki trenutno NISMO z nikomer, osamljeni. LP.

Huh, kaka tema ... Ko hodim naokoli, gledam pare, kako urejajo medsebojne odnose, rešujejo spore - sedaj pa - isto tukaj. Moški smo svinje, prasci, egoisti, sexualni manijaki, brez sočutja do drugih ... bla bla bla ... Saj vsi vemo, kaj bi vse še lahko napisal. Kaj naj sedaj napišem, kaj imam vse proti ženskam ? Kako sem videl primere, ko so punce s slabo plačano službo po tem, ko se je prekinila zveza z dobro plačanim tipom, prav iskale novega tipa, ki ima dosti denarja? Slabo plačane tipe pa odj..... ? Pa čeprav so jim dosti izkazovali ? Ja, lepo je povedal moj mlad sosed - oče mu je rekel:"*VSE babe so kurbe, brez izjeme!". Tudi moje izkušnje to potrjujejo! Okej, nehajmo se sprenevedati in si poglejmo v oči. Kaj imaste ljudje od svojih velikih egotov, si lažete, kakšen je nasproten spol ? Če smo vsi moški "enaki", a ni vam ženskam brez veze na tem svetu ? Oh, kajpak, spet se sprenevedam - vsega smo krivi moški. Mi smo tisti, ki se nočemo spremeniti. Pozabil sem kdo je zaradi koga na tem svetu. Kdo v resnici "vlada". V resnici svetu vladajo ženske, kajne ? Tudi to si lahko mislite ... karkoli si lahko mislite ... ampak s temi vprašanji se jaz ne ukvarjam. Pred kakšnim letom sem spoznal, da obsojanje ljudi ali t.i. "šimfanje" nima nobenega smisla in sicer iz dveh razlogov: - nikoli ne veš, zakaj se ljudje tako obnašajo, kot se. Jaz sem npr. imel patološki vedenjski vzorec, da nekomu nisem povedal, kar mislim/čutim kadar me je kaj prizadelo, kasneje pa sem se mu hotel maščevati z enakim dejanjem, razvil pa sem ga v otroštvu kot obrambo pred starši. - s tem si ne dviguješ kvalitete življenja. Šimfanje - to je zame dejanje oz. proces, kjer dva ali več zelo podobno mislečih nekoga drugače mislečega obsoja, da bi se sami sebi zdeli boljši in da si pišejo opravičila za tiste stvari, ki jih sami ne znajo vredu naredit in za lastne napake. V petek sem imel priložnost, da bi "dal dol" 17let staro, čustveno in duševno absolutno nezrelo punco. Tako odkrito se mi je pounujala, da sploh ne mislim podrobnosti navajati, ker so malce groteskne. Rekel sem ji, da naj si poišče fanta svojih let. Joj, spet se sprenevedam - potegnil sem tiča ven, pa porihtal kurbo Man got to do what man got to do, yeah baby. Jaz nimam nič proti ženskam. Rad imam ženske, takšne kot so. Nežne, ljubeče, čustvene, skrbne. Seveda se nekaterih profilov (debelih, frigidnih, zakomplesanih, ki rade skačejo drugim v besedo in govorijo zelo naglas, da bi si pridobile pozornost okolice in še bi lahko naštel nekaj) namerno izogibam, ampak, nasplošno pa imam ženske rad in zelo uživam v ženski družbi. Imaste ve kaj proti moškim ? Jaz nebi nikoli tvegal družine za eno dobro mrho(ja, dobro sem razmislil). Moški,ki to delajo, imajo ponavadi neurejeno razmerje s partnerko. Zato se vedno nagibam k urejanju svojega razmerja s partnerko. Vsak moški se, s to razliko, da si nekateri ne znajo življenja uredit. Vse povedano velja tudi za ženske. Saj smo vsi isto, kajne ? Vsi na koncu koncev hočemo isto - tisto. Kakorkoli že to imenujemo. Smo si pa tudi različni - ženske bolj razmišljate z čustveno polovico možganov, moški pa bolj z razumsko. Tega pa večina ljudi ne ve. Če pa že vejo, ali to dejansko uporabljajo pri urejanju medsebojnih odnosov ? Malo sem zabluzil, pod vplivom Krišnamurtija, pravkar berem drugo njegovo knjigo. Upam, da bo to sploh kdo bral.

Hi Maja. Čutil ? Ne vem ... Odkar pa sva se razšla, nimam ravno dobrega mnenja o njej. Uživaj . rachek.

Hi Maja. Hja, vzroki so pri naju podobni(stres, strah), vendar so simptomi malo drugačni, jaz vročine ne čutim. Sedaj se mi to ne dogaja že lep čas, takrat pa je bilo hudo intenzivno 5 dni skupaj. Preberi si tole, tretja čakra. > Verjamem,da sta psiha in telo povezana. O ja, pa še kako. Mene je v bistvu bolj zanimalo, zakaj se mi je zvijanje oz. švasanje razširilo čez celo telo, ko se mi je ena oseba približala. In sem seveda upal, da mi bo tukaj kdo znal kaj več povedati o skrajno nenavadnem pripeljaju ..... Se čitamo!

Hi. V bistvu ne gre za bolečino, ampak za, kot sem napisal čudno zvijanje, občutek tesnobe. Tisih 5 dni je bilo to kajpavem,50krat, 100 krat bolj izrazito. Tudi drugače si 3jo čakro zelo težko "porihtam", iz tira mi jo lahko vrže neka malenkost, recimo, ko sem slišal, kako sramotno nizke plače imajo Mercatorjeve prodajalke. Včasih pa tudi nekaj takšnega, da sploh ne vem, kaj je. Če pa je "kao normalno", pa se motnja prikrade med 16o in 17o uro popoldne. Drugih simptomov, ki si jih omenil nimam. Tudi zadihan nisem, sicer prekomerno kadim, kar seveda močno vpliva na pluča in ožilje in posledično na dovod kisika, vendar tudi leta 2000, ko 10 mesecev nisem kadil in sem se vsak vikend povzpel na 700m visok hrib, čez teden pa 2x tek na 5-10km, ni bilo nič bolje. Večina stvari navedenih tukaj, drži.

Hi. Naj še jaz pristavim svoj "piskrček". Sama duhovnost in te stvari me v bistvu ne privlačita preveč (ali pa tudi, odvisno kako gledaš na celo stvar ), bolj zdrav način življenja (saj veste - zdrav "v glavi", urejanje medsebojnih odnosov, ipd ....). Od neprijetnega dogodka je minilo že precej časa, 8 mesecev, me je pa dogodek v kratkem času spremenil iz popolnega ateista v ..... karkoli pač hočete. Toliko, da se na kratko predstavim, ker "se še ne poznamo". Že dlje časa sem si želel zamenjati službo. V stari - nadiranje, laganje, izsiljevanje, tudi prisotnost strahu - same kontra ustvarjalne zadeve. Pridem v novo - čisto nekaj drugega - ljudje se zelo mirno pogovorijo o težavah, so naravno(ne izumetničeno) prijazni in vljudni, radi se šalijo - atributov bi vam lahko našteval še pa še. Čez 7 dni po nastopu na novem delovnem mestu pa me med vožnjo v avtomobilu začne zvijati v pleskusu. To se mi je včasih dogajalo, kadar sem slutil, da se mi bo nekaj slabega zgodilo - v mladosti sem imel veliko težav s samim sabo - vendar nisem imel razloga, da bi lahko to predvideval, torej kot intuicija ali nekaj podobnega. Zvijanje traja 2 uri in mine. Ta dan je bil ponedeljek. Naslednji dan, v torek pa se je začelo najhujše. Zvijanje v pleksusu. Ker po parih urah ni minilo, se me je začela lotevati preganjavica. Grem zvečer na festival in se ustavim pri enem odru - nakar se t.i. zvijanje iz pleksusa razširi čez celo telo. Čez 5 minut gre mimo bivša punca(skupaj sva bila več let, če vam to kaj pove),me ne vidi in nadaljuje svojo pot. Ko se oddalji, se zvijanje(ali pa tudi tesnoba) vrne v pleksus. Mene se lotila še večja paranoja in čez 15min. sem želel oditi domov. To pa je bilo v smeri, kamor je šla ona, z manjšim ovinkom, stvar sem želel raziskati. Na neki točki se zvijanje razširi čez celo telo in se čez nekaj sto metrov vrne nazaj v pleksus. Kot sem kasneje izvedel, je ravno tam nekje sedela. Sicer sem se oziral okoli, vendar je v množici nisem opazil. Zaspim proti jutru, pridem nenaspan v službo, zvijanje še kar traja, zvečer grem na festival, zvijanje se ponovno razširi čez celo telo, čez par minut - ona z svojim fantom. Ko se oddalji, se zadeva vrne v pleksus. Bil sem samo še bolj prestrašen in zmeden, pravzaprav nisem vedel kje se me glava drži. Sem pa v tistem trenutku bil prepričan, da če se tole ne bo končalo, da bom po hitrem postopkui zbolel za rakom. V četrtek vse po starem, nenaspan, z hrano sem se moral siliti. Kličem, je ne dobim, pošljem še SMS, se slišiva, se dogovoriva, da se v petek dobiva. Kliče nazaj, naj povem, vztrajam da se dobiva, kliče drugič, kaj je (tako je tudi zaključila najino zvezo - po telefonu) in pač povem kaj je in zakaj ji težim. Dogovorila se seveda nisva nič konkretnega, pač precej različna človeka - ona kot materialistka pač v te stvari ne verjame. V petek in soboto vse po starem, v nedeljo nekje 50 procentov, takrat sem tudi zaužil nekaj hrane. V ponedeljek pa je bilo vse po starem, torej, motnja v pleksusu je bila normalna. Imel sem 64Kg, visok sem 185cm. Da imam v 3ji čakri motno, sem ugotovil šele čez kakšen mesec, takrat se mi je dokončno posvetilo, zakaj za vraga mi uživanje prekomernih količin alkohola tako prija. Včasih sem imel zelo klavrno samopodobo, kar sem popravljal več let. Po novem letu mi je motnja začela vedno pogosteje za vedno dlje časa izginjati - sedaj je nimam že kakšen mesec. Drugih čaker ne občutim, edino za drugo "si pa mislim", da je ZELO aktivna. O tej zadevi sem dobil do sedaj 3 interpretacije: 1. da se mi je čakra odprla oz. lučka posvetla 2. da mi je ona sesala energijo 3. da v pleksusu izgorevaš - da je bilo to posledica zamenjave službe in da sem plačal za svoje grehe(kasneje sem (iz čisto razumskega vidika) ugotovil, da bi moral to narediti že že davno), ker sem tako dolgo vztrajal v starem okolju, kjer mi je šlo vse narobe. Meni osebno se zdi tretja interpretacija najverjetnejša. Mnenja, predlogi, nasveti ... kritike ?? Za vse vam bom hvaležen.

quote:pokowc pravi: Se kdaj zlažete sami sebi? O ja, še kar. Zakaj ? V bistvu gre za t.i. pisanje opravičil samemu sebi. Ko želiš nekaj v življenju spremeniti, ampak si skozi nekaj dopoveduješ: Pa ne, samo tokrat še .... ipd ... Mislim, da je to zelo pogost pojav, morda z to razliko, da večina ne vidi tega, kaj v življenju počnejo narobe v tolikšni meri. LP, rachek