Uf, sem že mislil, da bom moral malo kasneje replyat, pa je admin zaštartal MySQLa nazaj. Res je Volk, vendar pri tem marsikaj izhaja iz človeške sebičnosti. Pazi, obstaja dosti ljudi, ki noče delat, brezposelnost po svoje tudi povzroča požrešnost in sebičnost ( kapital gleda na ljudi kot na strošek - strošek plač ), v višji sloj pa se sprerineš, ker si bolj brezobziren in sebičen(verjamete da človekova vožnja nekaj pove o karaterju človeka - ste kdaj opazili, da kako ljudje z hudimi audiji in beemveji vozijo ? ). Ne zato, ker si 2 ali 3 leta delal. To si delal za to, da si nabral kapital in začel zaposlovati ljudi in sedaj lahko uživaš. Nekaj si dosegel. Kao. Z delom. To, da če ne bi imel zaposlenih ljudi in bi moral živeti izključno od prodaje svojega dela, zamolčiš. Namenoma. Zavestno ali podzavestno. Ponavadi tisto zadnje. Sebičnost je tista, ki povzroča slabe odnose in te slabe odnose poizkušamo urediti z zakoni, moralo, človekovimi pravicami. Kot smo že govorili v "Partnertsvo in denar": Ko si z nekom skupaj, se objemaš, božaš, šališ, smeješ, je vse vredu. Ko pa eden nima denarja za nekaj kar potrebuje, ga drugi vpraša: " Kaj je to moj problem ? HA ? JE TO MOJ PROBLEM ? " Sedaj pa ta zadnji primer raztegni čez celo družbo. Ima še kdo kdaj občutek, da so zakoni in nekakšne človekove pravice nekaj, z čimer se branimo pred prizadetostjo, po drugi strani pa se trudimo biti čimbolj zviti, da bi se skozi majhne špranje le teh v materialističnem smislu sprerinili nad ostale ?