Ja Tamara, meni je mati tudi vedno govorila: "Joj, kak si pa ti čuden otrok!" :xx!: Foter pa mi je kako drugače dajal vedeti, da nisem za nobeno rabo ... Citat iz tele teme No enkrat, ko sem bil full pijan, sem se slučajno spominjal enih dogodkov iz otroštva, ko me je foter pretepal, in ko sem se postavil zase in govoril nazaj, me je pretepal še bolj. Tudi po glavi. Mati pa: "Z čim sem si jaz take otroke zaslužila". In iz tega sem kasneje razvil to zamerljivost: saj tako ali tako ni imelo smisla, da bi pojasnil svoje stališče, iz hude prizadetosti in užaljenosti pa sem kuhal zamero. Zato, da mi je to gor potegnilo zakaj, pa sem porabil kakšne 4 leta. Pa čeprav sem npr. po treh letih čital knjigo Sanje o rdečem oblaku, kjer je ta (ali pa ZELOOOO podoben) vedenjski vzorec pojasnjen, mi ni gor potegnilo, ker je vzrok malo drugačen. No, mi je pa leto kasneje. Bolje kasneje kot nikoli. No samopodobo in samozavest pa sem izboljšal v zadnjem letu FUUULLL .. mi kar gre ... Kar se pa tiče takih razgovorov z starši, poznam in vem, kako je, ko se nekdo v samem začetku postavi v pozicijo, da se do zadnjega ne bo strinjal z tabo. Vsekakor pa: svaka ti čast, da tako dolgo vztrajaš, jaz bi mirno pojasnil, da se jaz nisem rodil v ta svet zaradi njih, moji otroci pa ne zaradi mene, še manj pa zaradi njih! In bi poiskal drugo pomoč. :o|o: