zalaya

Hvala Nat http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Sem že mimo tahujših čakalnih dob. Ortoped napisal na prednostno listo (22. okt), 18. dec sem morala prinesti vse izvide in mnenja v sprejemno pisarno na oddelku ortopedije, (spotoma opravila mali maraton na berglah po kompleksu bolnice Celje), sedaj me se čaka šest do osem tednov na operacijo. Sicer je sestra napisala, da me zelo boli, ampak.... Imam občutek, da me bodo poklicali prej. Se sprašujem kakšen *terorist* sem bila nekoč nazaj, da se moram sedaj tako temeljito učiti potrpljenja http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Že tako sem potrpežljiva, da bolj ne morem biti, pa še kar in še kar me preizkuša in dresira v potrpežljivosti http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_cool.gif

Da se malo javim http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Sem že čisto navajena na omejitve, na bolečine, na ..... V ponedeljek uredila vse papirje za operacijo, sedaj čakam na klic kdaj se javim na oddelek... novim dogodivščinam naproti....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Upam, da bo to čimprej po novem letu... V zadnjih dneh sem veliko prebrala o obrabi sklepov, odgovorila na kar nekaj zdravniških vprašalnikov in ugotavljam, da sem bila že pred kakšnim letom ali dvema zrela za poseg. Ni čudno, da sem danes tu kjer sem. Konec sveta me ni doletel, še migam, bolj počasi, a za ziher http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Uživam v lepem decembru, v spokoju na mojem bregu, v sončku, ki pokuka skozi oblake in z mojima fantoma, ki mi pomagata.... Konec koncev saj mi nič ne manjka. Živim, imam topel dom, nekaj za v lonec in moje drage, ki mi pomagajo. Predvsem pa..... imam vse http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

Zalaya, midve bi se kar ujeli pri kuhanju kave Silvija http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Sem zaprisežena kofetarca... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Ko skuham kavo mora biti gosta močna in grenka (pa barkafe) http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

Aliana sožalje http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif Turško kavo skuhaj čist preprosto. V loncu zavri vodo (1/2 l), dodaj kaj pa vem dve, tri žlički sladkorja, ko zavre posker umakni z ognja, dodaj pet šest žličk kave, premešaj, postavi na ogenj, da se kava dvigne in jo nalij v skodelice.

Res hvala za podporo in nasvete http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif Bom pogledala kako je s čakalnimi vrstami drugje po bolnicah. Dvomim pa, da bom kje prišla prej na vrsto, predvsem zato, ker je konec leta in so bolnišnice brez denarja. Pa najraje bi bila operirana v Celju. Tu sem bila že pred 27 leti operirana na obeh kolkih, pa še ta ortoped, pri katerem sem bila, je res strokovnjak in prevzema najzahtevnejše primere. Pa tudi mojim domačim je bolj pri roki - se nadejam kakšnega obiska http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif (čisto egoistično http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif). Imela sem prirojen izpah kolkov, zato sem bila operirana pri devetnajstih. Že takrat je bil levi kolk hudo obrabljen in so mi napovedali, da dlje kot 25 let ne bo zdržal in zdaj je fuč in to čisto http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg Bolečine pa... saj sem jih navajena, takih normalnih... No tele sedaj pa pašejo v kategorijo mako bolj ekstremnih. Pa dober no, bom že preživela... Vreme je pa tak faktor, ko vse skupaj še malo popestri http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg Zdi se mi pa, da pri vsem skupaj še najtežje prenašam to omejenost. To me še od vsega najbolj spravlja ob živce. Včasih sem tako tečna, da bi kar grizla, takrat se zavlečem pod odejo in se lotim kakšne dobre knjige. Hvala bogu, da rada berem. Moram si še kabel za internet potegnit do postelje, da se bom lahko motla še z računalnikom. (madona, pa sem res ratala pravi pacijent http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/SHOCK.gif) Stoprocentno sem prepričana, da bo boljše.... če ne prvih sto let, drugih pa zagvišno... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon20.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

Pa jade.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Veš, butl, jaz nisem polovičarska.... vse ali pa nič... ne more me samo na pol bolet.... mora bit orng ali pa nič...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Saj se ne dam kar tako....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg (kopriva ne pozebe.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif) Sam včasih me pa čist pohodi... danes zjutraj me je ta gospa spravila ob vso voljo... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg (.... samo, posmodi jo pa včas pa včas http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/SHOCK.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif ) Zdaj sem že bolje, že zato, ker sem lahko napisala... še bolj pa zaradi vaših dobrih želja http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Hvala http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg zlati ste...

Konec septembra sem bila pri zdravnici zaradi hudih bolečin v kolku. Poslala me je na slikanje, izvidi so bili pričakovano porazni. Seseden slep, s polno okruški, popolnoma obrabljen. Boli kot sam vrag, čisto sem že omejena v gibanju, sedenje, uporaba wc-ja sta že skoraj znanstvena fantastika, da o obuvanju nogavic sploh ne zgubljam besed. Protibolečinska terapija ne pomaga nič, verjetno samo malenkost blaži vnetje, saj bolečin ne zmanjša, pa tudi gibanje ni nič lažje. Gibljivost je praktično iz dneva v dan slabše, kar sem lahko še včeraj brez večjih težav počela je že danes problem, čez teden dni bo že skoraj nemogoče, če se pa le prisilim, pa povzroča tako peklenske bolečine, da me kar zvije. Pri ortopedu sem bila, šokantno hitro, v treh dneh na vrsti za pregled. Tudi njegova diagnoza me ni pretirano presenetila. Predlagal je operacijo (umeten kolk) in me uvrstil na prednostno listo. Do tu vse lepo in prav in tudi presenetljivo hitro in zelo korektno. A danes me je pa šokirala gospa na ortopedskem oddelku bolnice Celje. Po štirinajstih dneh neuspešnih klicev sem jo danes uspela dobiti na telefon. Zelo arogantno in neprijazno mi je razložila, da dobim vsa navodila po pošti in naj neham gnjavit.... in da prej kot februarja tako ne bom na vrsti.... Saj mi je jasno, da nisem edina s težavami, da tudi drugi čakajo, da je konec leta, da ni denarja, a menim, da bi lahko vsaj malo bolj prijazno razložila vse skupaj. Ne vem kako bom zdržala do takrat, a bom obležala, ali se mi bo zmešalo od bolečin. Ne vem kaj naj naredim, kako si lahko pomagam. Pri hoji sem začela uporabljati bergle, vožnji avtomobila, se mi zdi, se bom morala tudi odpovedati. Pa še čemu - takim samo po sebi umevnim opravilom kot je uporaba wc-ja, tuširanja, sedenja ( prehranjujem se stoje), vstajanja iz postelje, oblačenja in podobnega. Ni me strah operacije, pa tudi okrevanja ne. Ni prijetno, a me navdaja z upanjem in prepričanjem, da bo boljše, da bom zmogla poskrbeti sama zase. Groza me je teh mesecev do operacije ali bom zmogla ohranit samostojnost in dostojanstvo ali bom postala še večje breme domačim kot sem že sedaj. Če ostanem pri današnji samostojnosti, ki je že precej omejena, bom čisto zadovoljna, pa verjetno moji domači tudi. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

Pri nas ta teden prekrasno, ampak res prekrasno jesensko vreme. Zjutraj malo megle in rose, čez dan pa prekrasen sonček, da svet kar žari od energije in lepote. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg Včeraj zadnjič, desetič trgala pri enem večjem vinogradniku, pospravili zadnje grozdje in zapili rojstvo njegove druge vnukinje. Lani smo na prvi trgatvi zapili rojstvo prve http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif Ta teden obrala sadno drevje, lepo in bogato obrodilo, danes sem pa zrezala in dala sušit jabčka, ki so bila malo poškodovana, v bližnji prihodnosti še pripravimo jabolčni sok. Moj dragi je izdelal sušilnico sadja iz stare zamrzovalne omare. V njej je devet poličk in lahko hkrati sušim gajbico narezanih jabolk. V planu še imam posaditi nekaj belega čebulčka, pa nekaj imam še po njivi za pospravit, nekaj repe je že primerne za ribat, sem jo že nalupila. Ta teden sem tudi dobila izvide rentgenskega slikanja kolkov. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif Ni kaj hvalit... je levi kolk fuč, se mi je posedel, pa še nekaj okruškov je v sklepu. Se sploh ne čudim več zakaj me tako vražje boli, da me bolečina ovira že pri najbolj osnovnih življenjskih opravilih, kot je sedenje, uporaba wc-ja in podobno. Dobila napotnico za ortopeda, moram se naročit na pregled in temu sledi... nič kaj prijetno obdobje, edino upam, da bo potem bolje, manj bolečin in manj omejitev. Uživajte v lepi jesenski soboti http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

Je v garanciji, šele peti mesec ga imam, od tega je bil tri tedne na servisu. Včeraj sem ga že drugič dobila iz servisa, a še zmeraj ne dela, okvara je enaka kot pred popravilom. Od koga lahko zahtevam zamenjavo ali kupnino? Od trgovca ali zastopnika? To je prvič, da imam težave z neko kupljeno napravo, jezi me, ker sem tako drago plačala tale škart....

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Silvija Saj kavica je tudi http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Brez nje pač ne gre http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif (zaprisežena kofetarica) Kar se peglanja tiče.... s čist strinjam....

Slabe volje že čist na tešče. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif Prejle vklopim likalnik, da zlikam kuuuuuuuuup perila, pa likalnik ne dela http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif Aprila sem kupila pasje drag likalnik v upanju, da mi bo dobro služil. Od takrat do včeraj sem ga imela že dvakrat na servisu (tri tedne vsega skupaj), zjutraj ga vklopim pa spet ne dela http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif Najraje bi zahtevala ne samo nov likalnik, ampak kupnino! Kdo ve, če je to možno? Reeeeeees sem peklensko jezna, da sem se tako nasankala s tem pegleznom http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif Ne vem, kako drugi to vidijo, a meni se zdi, da bi izdelek za 150 € moral delati in to brezhibno! Za mene je takšen znesek ogromen, da bi ga kar tako zapravila, no...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/SHOCK.gif

Imaš kakšen urok?

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/crossfingers.gif da te vesolje usliši http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/wizard.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/wizard.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/wizard.gif

Dobro jutro http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg Sem šele vstala, no kavo že imam kuhano. Komaj se bom naspala, pa dihat sem spet začela http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Kakšen teden http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_shock.gif Od vročine čist uničena http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif V četrtek in petek sem varovala vnuka stara šest in dve leti http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg S starejšim ni problema, ta mali, ta mi je pa dal vetrahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/schwitz.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/schwitz.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/schwitz.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/blush.gif Kot bi varovala živo srebro, vsepovsod ga je bilo polno, vse si upa, ničesar se ne boji, zleze kamorkoli, v trenutku pobegne, (bos po makadamu naprimer), spleza psu na glavo in podobne vragolije... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/schwitz.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon28.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Danes nadaljujem z varstvom popoldne. Mamica je začela delati izpit za avto, ata je službeno odsoten, babi pa dežurna, ampak precej iz prakse. No, saj se bom izurila v predvidevanju kaj malemu roji po navihani bučki in ga bom lažje krotila http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif Uh, čisto nekaj drugega je varovati otroke drugih kot pa svoje. Sama odgovornost je sigurno večja, pa še poznaš jih manj, pa moj emšo je tudi starejši http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Grem pripravit kosilo, pa nekaj oprat, po dvanajsti pa po mojstrčka, razmišljam kako ju bom zaposlila in zamotila. Nekaj bom že pogruntala http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_lookround.gif Uživajte v tem prijetno svežem dopoldnevu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

Ne bom komentirala predsedniških kandidatov.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Eden, OK, dva vsaj približno normalna, ostalo pa.... bog pomagaj.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Sem se hotla iti "hrčkova posla" pa me je tako prijeten dežek zmotil. Moram skopati krompir in populiti čebulo. To sem imela danes v planu vsaj nekaj narediti, a zdaj tako lepo dežuje... Pa breskve moram obrati in jih skonzervirat v kozarce, ne vem ali kot marmelado, kompot ali sok... Hm, mi je crknil šivalni stroj, ne vem kaj mu je. V glavnem ne dela, jaz imam pa tako voljo za šivanje http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif, zdaj še posebej, ko ne dela (sarkazem press) Pa še o sanjah... Zadnjih štirinajst dni sem skoraj vsako noč sanjala o dojenčkih. Ali sem jih sama prenašala okrog, ali pa kdo drug. Večinoma so bili oblečeni v modre pajacke ali zaviti v modre dekice http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Nocoj ponočo sem pa sanjala o krznenih copatih, ki sem jih obula v krznene (eskimske) škornje. Tako čudovito topli so bili, takooooo prijetno tooooopli.... Prav občutila sem zadovoljstvo ob tisti toploti... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

Ko si že omenila kakšne komentarje sta imela.... Stareta je včasih precej težko poslušat, tisti njegov cinizem, a sinoči sta bila pa zelo zanimiva in sta se dobro dopolnjevala. Eden sinočnjih Staretov o moderni tehnologiji..... ".... nekateri se je ne morejo navadit in je ne odobravajo in imajo še vedno računalnike na premog in drva.... " Prav od srca sem se nasmejala http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Predvsem sem pa uživala ob gledanju sinočnjega tekmovanja, s sinom sva glasno navijala... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Navdušujoči uspehi naših športnikov, res http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/medal.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon23.gif

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Dober nooo....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif (spet se je izkazalo, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra)

Se pridružujem klubu... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif (pa še po kitajskem horoskopu sem koza) ------------------------------------ Čistim in malo pospravljam in lotila sem se sedežne http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif Ne vem, ali sem jaz nekaj zgrešila ali mi nekatere stvari niso čisto jasne. Sem mislila, da je sedežna namenjena večletni uporabi, a se mi bolj zdi, da je namenjena "enkratni" uporabi ali pa samo gledanju.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif Obložena je s tekstilno oblogo in je nikakor ne morem očistit tako kot bi rada. Tam kjer je najbolj uporabljana so nastali "mastni" madeži od rok, glave.... Ne vem s čim jo naj še zdrgnem? Ali bi jo morala menjati na dve tri leta.... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif

Ostaja ukradena. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/SHOCK.gif Za OI si je moral sestaviti novo... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Marsa, te čisto razumem. Tudi sama lahko vidim zgodbo nekoga drugega povsem drugače, bolj celostno, iz večih plati in tudi zmorem razumeti in videti vse vpletene... Čisto nekaj drugega pa je, ko si sam "ujet" v zgodbo, ko si eden od akterjev, ko se ti dogaja. Takrat zgodbe ne vidiš celostno, ampak jo doživljaš z vsemi niansami iz trenutka v trenutek, z vedenjem, ki ga pač takrat imaš in stvari rešuješ pač trenutku primerno in na način, ki ga takrat zmoreš. Delaš tudi napake, ki se ti sčasoma zdijo popolnoma nerazumljive. Ena mojih največjih je bila, da sem zakon poskusila reševati s še enim otrokom. Vem, danes, največja oslarija, ki sem jo naredila v življenju! In zaradi tega me peče vest. Po drugi strani pa.... imam prekrasno hčer. Ko v njenih velikih očeh vidim iskrice življenjske energije, ko slišim njen iskren smeh, ko začutim njeno moč in pozitivno energijo... Se zavedam, da je pač tako moralo biti. Lahko rečem, iz čisto svojega vidika, da danes niti pod razno nebi dovolila, da me nekdo prisili v poroko, niti pod razno, danes nebi dovolila, da nekomu niti ne pade na pamet, da pomisli na nasilje nad menoj.... Od takrat do danes je minilo dvajset let, vse kar sem/ smo preživeli me je zaznamovalo in prekalilo in menim, da sem iz vsega skupaj potegnila dosti več dobrega kot slabega.

Morda, morda imaš prav. Nisem bila nedolžna, prej naivna, res pa je, da sem nepopravljivi optimist http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Še danes verjamem v dobro v človeku, še danes verjamem, naivno v to dobro. Ne vem kako ti vidiš ljudi, a jaz jih vidim najprej s pozitivne plati.

Menim, da nisem povedala svoje zgodbe zato, da bi me pomilovali, ali da izpadem žrtev. Ko si mlad, poln entuzijazma in vere v "pravljice" ne pomišljaš na posledice, saj v vsemu vidiš dobro in ignoriraš razum, izkušnje drugih, svet vidiš skozi rožnata očala. Slej ko prej pa spregledaš, ali zlepa ali zgrda.... Bolj je bil namen povedati, da še v tako črnem in težkem obdobju sledi svetlo in lepše. Da ni za obupat, da se splača narediti tudi tiste najtežje in najbolj boleče reze in spremeniti življenje. Nekako se držim mota, "da ni katastrofa, če narediš napako, katastrofa je, če je ne poskušaš popravit" Učim se vsak dan živeti, tako kot vsi ostali, učim se iz preteklosti, sedanjosti za prihodnost...

Hmmm, kako naj razložim. "Poskrbeti za otroke" pomeni, vsaj z mojega vidika, jih zaščititi, jim nuditi zavetje, varnost pred nasiljem, skrb zanje, ukvarjanje z njimi, jih hraniti, jim prati, negovati, objeti, tolažiti, jih opogumljati, podpirati, vzpodbujati, učiti, voditi.... Sedem in dve letnega otroka ne moreš kar tako pustiti, ju prepustiti samima sebi, saj se je njemu "fučkalo" zanju. Nisem ju mogla kar pustiti in oditi. Amen. Njegov smisel je bil samo v tem, da je mene kaznoval s tem, da je prišel po njiju. Nikoli nisem prepovedovala stikov med njimi, drži pa da večja kot sta bila, z večjim odporom sta šla k njemu. Kar se pa alimentov tiče.... Tvoja trditev pri meni ne zdrži... Res je sodišče določilo preživnino, a je ni plačeval, sčasoma sem uspela doseči, da je plačeval šolsko malico, pa nekaj za šolske potrebščine je prispeval. Enostavno se nisem imela volje se bosti z njim. Njegove pritlehnosti sem imela vrh glave. Preživeli smo brez tega, v zameno smo imeli mir, vsaj približen.

Marsa http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Dober komentar in dobri nasveti. Lahko pa rečem, vsaj iz lastnih izkušenj, da ne hodiš jokat takrat, ko je najhuje, ko si v največji stiski, ko si najbolj pretepen, zmaltretiran... Takrat tega ne zmoreš, ker veš, da ti ne more nihče pomagati, niti nimaš moči o tem nekomu razlagati, ker te je sram svoje nemoči in ponižanosti, razvrednotenosti. Takrat loviš tisti zadnji atom energije, da obstaneš na površju, da poskrbiš za otroka/e.... Spoznavaš pa in se tega zavedaš, da moraš sam naredit rez in sprejeti odločitve in dejanja, ki bodo konkretno spremenila življenje samega sebe in ljudi povezanih s to zgodbo oziroma dogajanjem. Ponavadi zbiraš med več slabimi opcijami in se odločiš za tisto manj slabo. Posledice nosijo/mo tako vsi vpleteni. Prizadene me pa še danes, da so me in me še zaradi tega obsojajo in se obregajo ob ta moj korak. Nihče ni na mesto mene držal punkla, ko je padalo po njem, nihče ni videl strahu v očeh mojih otrok, nihče ni občutil stiske, ko sem bežala z otrokaoma in se skrivala pred njim.... A pikre in mirno lahko rečem, primitivne pripombe pa imajo.... Lahko pa rečem, spet iz svojih izkušenj, da hodim jokat na reme nekoga bolj iz ipike, jeze, užaljenosti ali čisto preprosto zato, da se "zduvam" http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Takrat samo bentim čez dedca, si dam duška, se samo pridušam.... A to je vse... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

Že od včeraj razmišljam ali napišem svojo zgodbo ali ne. Kaj pa vem, sem jo že tolikokrat premlela sama pri sebi, pa tudi na glas... Vem, da sem se odločila prav in nikoli, res nikoli tega nisem obžalovala... Morda bo pa komu v pomoč.... Svoje otroštvo in mladost sem preživela bolj ali manj pod terorjem zapite matere, vase zaprtega očeta, v usodo vdane stare matere, dveh mlajših sester in mlajšega brata. Pri desetih letih sem morala prevzeti vso skrb za gospodinjstvo, pri petnajsti pa še za najmlajšo sestro. Mati me ni marala že od prvega trenutka mojega življenja, saj sem se rodila jaz, ne sin. Pri sedemnajstih in pol sem se morala poročiti, saj sem bila noseča in je nastal pravi kraval in mati je totalno znorela zaradi sramote, ki sem jo pač zakuhala... Evo prvi beg iz "dežja pod kap". Dec je moral tisto jesen v vojsko. To je bilo najlepše leto mojega življenja. Rešila sem se tiranske matere, vsaj po večini, bila sem samostojna, bilo je super. Pol leta po tem, ko se je mož vrnil iz vojske se je pa začelo.... Moje svobode, neodvisnosti ni bilo več, ni prenesel, da sem mislila s svojo glavo in prvič, ko sem rekla NE, je znorel. Padla je prva klofuta, da o maltretiranju ustrahovanju in podobnem sploh ne izgubljam besed. Potem sem šla drugič iz dežja pod kap in naredila veliko oslarijo in zanosila drugič. Tako se spomnim, kako sem upala, želela, sveto verjela, da me bo bolj spoštoval in cenil, da me bo imel rad tudi zaradi otroka. Žal, danes vem, da je bila to velika neumnost, da sem neodgovorno v razpadajoči zakon pripeljala še enega otroka. Takrat, takrat sem pa verjela z vsem svojim bitjem, da je tako prav.... Razočaranje je bilo premosorazmerno veri v prav...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif Nasilje se je stopnjevalo, sina je "učil", da je mati pri hiši samo zato, da je dekla in za pretepanje, potem še hčer. Po sedmih leti veze sem začela omagovati. Potem se je začel spravljati tudi nad sina, ker me je imel rad. Nisem zmogla več.... Videla sem še samo črno, obup... Izhod sem videla zelooooooooo črn. Vedela sem kako kje, s čim ga bom spravila na oni svet, samo ena sama samcata klofuta je bila še vmes.... Na mojo srečo sem zmogla stopit sekundo pred dvanajsto iz tega vlaka pogube. Zmogla sem tudi zavoljo otrok. Otrokoma še danes zameri, da me imata rada, da me spoštujeta, da prideta k meni po nasvet ali samo na obisk. Stara sem bila 24 let, brez službe, z dvema otrokoma, brez žive duše, ki bi mi pomagala, brez strehe nad glavo.... Kako debelo kožo sem morala dobiti, kar čez noč, da sem zmogla z dvignjeno glavi iti čez trg, ko so vso kazali s prstom za menoj... V tem obupu se je pojavil ta moj zdajšnji, ki mi je edini stal ob strani, ko sem v naslednjih dveh letih šla skozi pekel ločitve, bitke za otroke in zaničevanja okolice. Mati me še ima danes, po dvajsetih letih, za ku**o. Koliko težav, šikaniranj, modric sem bila deležna še pozneje, ko je tekel ločitveni proces, kakšne bitke sem morala biti, da sem dobila skrbništvo za otroke. Kaj vse sta morala ta moja otroka prestati zaradi tega. Vem pa, da jem izbrala manjše zlo. Po dobrih dveh letih in malo, se je življenje vseh nas umirilo in znormaliziralo. Bilo je peklensko, veliko osebnih bojev sem morala prebiti, ogromno moči in poguma sem rabila, predvsem sem se morala zanesti sama nase. Koliko neprespanih in prejokanih noči je bilo, ko mi je grozil, da mi bo vzel otroke, ko me je iz dneva v dan hodil nadlegovat in ustrahovat in me je hotel prisilit, da se vrnem. Obljubljal mi je luno in zvezde, pa gradove... pa ne vem kaj še.... pa zlepa... pa zgrda... Dane zmorem na to gledati z distanco, ponosna nase, da nisem klonila, ponosna na otroka, da sta zrasla v odgovorni in ponosni osebi, hvaležna zdajšnjemu, da mi je v najtežjih dneh stal ob strani in mi pomagal in iskreno ter predano ljubim življenje, ki ga živim. Moja ljubezen so vsi trije otroci, partner in počasi, a zagotovo bom brezpogojno vzljubila tudi sebe. Ko takole pogledam nazaj, se zavem, kaj zmorem...