zalaya

Največkrat je problem v odnosih iskanje brezpogojne ljubezni, ki je nismo bili deležni v otroštvu. Ta praznina nas sili v odnose, ki zelo hitro preidejo v odvisnost, posesivnost, ljubosumje, obsedenost s partnerjem in posledično zavrnjenost partnerja. Pa smo spet tam. Pri občutku nevrednosti, ki se po vsaki propadli vezi še dodatno poglobi. Zato še bolj brezglavo iščemo novo, ki nas samo še bolj rani. Brezpogojno ljubezen nam lahko dajo samo starši, predvsem mama in nihče drug. Nobeden partner, nobena zveza je ne more nadomestiti. Edino mi sami lahko nekaj naredimo v tej smeri. Postopoma, korak za korakom, dan za dnem. Z veliko mero potrpežljivosti. Da se sprejmemo in se imamo radi. Že ozaveščanje te praznine v duši je pomemben korak naprej. Začeti se sprejemati takšnega kot si. Saj si edinstven. Poiskati, bolje rečeno, priznati si svoje dobre lastnosti, sposobnosti, dosežke, se pogledati v ogledalo brez gnusa in zaničevanja, ozavestiti in sprejeti tudi tiste malo manj dobre plati nas samih. Poiščimo v svoji duši majhnega, osamljenega, jokajočega, zapuščenega otroka ( to smo mi sami ), vzamimo ga v naročje in ga nežno stisnimo k sebi, potolažimo ga in umirimo. Povejmo mu, da ga imamo radi, da ni sam in zavržen. To tehniko je najbolj preprosto izvajati v meditaciji, nekaj dni zapored. Moram povedati, da pride do velikih reakcij v nas samih. Preizkušeno na lastni koži, zato je treba postopoma in po korakih prodirat v globino naše duše. Ta proces, lakho rečem, zdravljenja samega sebe taja skozi celo žiljenje, a tole je le odskočna deska in zelo pomembna prelomnica pri okrevanju. Opzorila pa bi, da pride do pravega psihičnega pretresa, ampak se splača. Res! Takrat, ko se to dogaja smo čisto razrvani, žalostni, jokavi, a to je le proces ozdravljenja. Kar pridobimo, odtehta vse muke, ki smo jih v tem procesu preživeli. Vse tole sem sama preizkusila, v resnici deluje. Treba pa je vztrajati. Nagrada je neprecenljiva in enkratna. Ko začutiš, da si pripravljen na preobrazbo se tega loti in vztrajaj, najbolj takrat, ko najbolj boli. Avgusta sem bila na iniciaciji prve stonje reikija. Pri tretji inicaciji sam zagledala napis na nebu, ki se je glasil takole: " TO SEM JAZ, ČISTA LJUBEZEN, TVOJ NAJVIŠJI IZRAZ." Hkrati sem pa začutila kako me prežema neverjetna ljubezen do same sebe, da se to z besedami sploh ne da opisati. Ljubezen da samega sebe je zdravilo, ki zapolni praznino v naši duši. Nihče in nič drugega je ne more zapolniti.

Trenutno se sicer učim astrologijo, pomagam si z knjigami do Gerkmana, Regovca, Parkerja, pa še neke druge. Izredno so mi všeč knjige od Doreen Virtue o angelih. Doma imam knjigo z naslovom Angelski napotki za vsak dan, jih je še pa kar nekaj prevedenih v slovenščino. Izredno zanimiva je tudi knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi, avtorice Clarisse Estes. Anastazja mi je bila tudi zelo všeč, vsaj prve tri, potem sem pa dobila občutek, da le malo preveč pretiravajo. Moje skromno mnenje. Moram pa povedati, da imamo v našem kraju izjemno dobro urejeno in založeno knjižnico, z izjemno prijaznimi uslužbenci, tu vsekakor prednjači gospa Gusta. Le redkokdaj se zgodi, da kakšne knjige nimajo.

V natalni karti imam 4 retrogradne planete, ( mars, uran, neptun, pluton), če upoštevam severni lunin vozel 5. Retrograden je tudi dispozitor Horoskopa, ( če sem prav določila), Mars. Zanima me ali se ta retrogradnost upošteva tudi pri dispozitorju ali samo pri planetu, ki je pač retrograden.

Sem čisti začetnik v astrologiji, saj se z njo ubadam šele slab mesec. Do astrologije me je pripeljalo učenje Tarota, saj je za dobro razlago potrebno vsaj osnovno znanje astrologije, o kateri nisem imela pojma. In bolj kot se učim, bolj mi je všeč in bolj me vleče. Tale forum sem danes prebrala do 1/3, pa bom vseeno vprašala ali še proučujete karte forumovcev in ali bi pogledali tudi mojo. Moram kar povedati, da je moja angleščina precej šibka, sem tudi samouk, prav tako računalnik. Če boste za analizo karte, bom povedala svoje podatke, pa bo to kakšen strokovnjak hitro naredil, jaz bi verjetno prej doktorirala zraven

Lunca hvala. Ravno včeraj sem se oborožila z Parkerjevo knjigo Velika šola astrologije, tako da bom imela kaj proučevati. Lunin net me je sprovociral, da sem se začela malo bolj zanimati za astrologijo, delno pa tudi tarot. Program bom pa še naštudirala, ni vrag če ne. Ugotavljam pa, da se čez noč ne bom naučila veliko,(jaz bi pa že zada znala), no pa saj Rima tudi niso zgradili tako hitro.

Ker sem, lahko mirno trdim, čisti začetnik v astrologiji, saj spoznavam šele "veliko" abecedo astrologije, lepo prosim enega strokovnjaka, če mi ima voljo razložiti naslednje. Že kratkih namigov bom vesela in bom raziskovala naprej. Ker sem po naturi večni študent ne bo panike Posnet imam program StarFisher Alpha 7.4, s pomočjo njega si znam (recimo temu tako), izdelati natalno karto. Zanima me ali se da narediti tudi: horarna in kako tranziti in kako progresije in kako Pa še tole ne poznam: Kaj pomeni znak Luna z križcem spodaj, obrnjena v nasprotni smeri kot znak za planet Luno. V eni tabeli imam tudi označene položaje za AS in DS, za MC in IC, to vem kaj pomeni, nevem pa kaj je VX in AVX. Moj dragi pravi: " Vprašaj, pa boš pet minut tumast (butast), če ne boš vprašal, boš pa celo življenje!" Hvala za odgovor.

Približno, proso je potrebno sprat in ga nato skuhat v večji količini vode.Kuhanega odcediš in ohladiš, je pa odvisno tudi od tega zakaj ga boš uporabila. Recimo za rižoto, če jo še malce dušiš zadostuje 15 minut, če ga želiš uporabit za zajtrk s sadjem in jogurtom potem kuhaš še kakšnih 10 minut več. Recimo razmerje vode 3:1, bolje malo več vode. Pa saj ti potem praksa pokaže kako je najbolše. Pri uporabi je omejitev predvsem iznajdljivost. Proso brez problemov nadomesti riž. Je zelo nasitno, in precej bolj zdravo od belega riža in meni se zdi bolj okusno od rjavega. Po zaužitju ne dvigne glikemičnega indeksa v krvi tako kot beli riž, zato smo po prosu tudi dosti dlje siti. Pa še na prebavni trakt odlično vpliva tako kot je napisala Rubby. Proso je blila hrana naših prababic in pradedkov, morda babic in dedkov, jaz prosa nisem poznala in jedla do svojega 39 leta. Sedaj ga večkrat pripravim, a žal samo zase, saj moji domači niti pod razno nočejo nič slišati o konzumiranju le tega.

Prosena kaša je odlična tudi v obliki rižote z zelenjavo, popečena z malce sira, ampak prav nesramno dobra je kot gobova rižota. Prosena kaša z gobami Proso operemo in ga skuhamo, tako na pol. Gobe prepražimo na malo čebule, dodamo česen, sol, mešanico začimb, nasekljan peteršilj, ko so gobe prepražene dodamo proso, še malce zalijemo in dušimo do mehkega, zraven pa skleda solate. Lahko potresemo z naribanim sirom in namesto dušenja kar zapečemo v pečici, časovno je tako približno enako dolgo. Gobe so lahko šampinjoni, šitake, ostrigarji, ali najboljše nabrane v bližnjem gozdu. Te so najboljše, a tudi gojene se dajo dobro uporabit.

Dodajam eden precej preprost recept za čokoladno pecivo z orehovim nadevom. Je zelo okusno in hitro narejeno. ČOKOLADNE KOCKE potrebujemo: 4 jajca, ločimo beljake in rumenjake, iz beljakov in polovice sladkorja stepemo trd sneg 200g sladkorja, 1dl olja 1dl kisle vode 2-3 žlice kakava - rumenjakom dodamo ostali sladkor, olje kakav, kislo vodo in dobro stepemo, dodamo k stepenemu beljaku, vsemu skupaj pa primešamo še 250 g moke in pecilni prašek. Nežno premešamo in damo maso v s papirjem obložen pekač. Peki papir je skoraj obvezen, drugače se pečeni biskvit zelo težko dobi iz pekača nepoškodovan. Pečemo pri 200 stopinjah približno 20 minut. Pustimo, da se ohladi, prerežemo na pol in en del namažemo z mešanico velike kisle smetane, 100 g sladkorje, (jaz ga dam čisto malo) 100 g orehov in 2-3 žlice ruma Pokrijemo z drugo plastjo biskvita in pustimo, da se lepo poveže. Po želji lahko glaziramo z stopljeno čokolado.

Hm, po vseh teh premlevanjih kaj bo kdo ali kaj je kdo skuhal ali jedel moram tudi jaz dodati svoj piskrček. Skuhala bom kislo repo in pire krompir z ocvirki, zraven bom pa spekla pravo domačo krvavico in to v stari dobri krušni peči. Vam povem, dobro za polizat prste