zalaya

Notranji glas je dar, ki ti pomaga živeti. Otroci ga uporabljajo nagonsko, vsaj mlajši. Žal se z leti v nas naseli mnogo dvomov, pa tudi okolica naredi svoje in ta notranji glas ignoriramo, preslišimo ali prezremo. Kateri je pravi? Ja, bi rekla tako nekako kot ga je opisala Ksenia. Najbolj ga pa spoznaš posledično, čeprav je lahko takrat prepozno, a vseeno spoznanje je dragoceno. Mene je neposlušanje notranjega glasu, sploh, če je bil izrazito močan, že nekajkrat tako preklemansko lopnilo po glavi, da mi niti na misel ne pride več ignoriranje le-tega. Tudi izkušnje naredijo svoje. Prav zaradi poslušanja tega notranjega glasu, sem se izognila smrti na cesti, drugič me je ta notranji glas prisilil, da sem ostala budna in s tem rešila sinu življenje in obvarovala hišo pred požarom. To sta bila dva taka ekstrema, ki ju ne bom nikoli pozabila. Prvi se je zgodil v tisočinki sekunde, drugi se je oglasil kar nekaj ur prej, a oba sta bila usodno nujna. Ja, s časom in prakso se ga naučiš ločevati od razuma. Predvsem so pa potrebne izkušnje, tako tiste dobre, kot one slabe. To je edini način, da ga spoznaš. Tega te ne more naučiti noben učitelj, pa tudi knjiga ne.

Sem pripravila cikorijo, po Cookiejinem receptu, zraven pa file osliča s čemažem. Mmmmmmm, odlično Pogledov mojih domačih v moj krožnik pa ne bi komentirala Njim sem poleg rib pripravila pomfri in paradižnikovo solato.

Cookie katero cikorijo pa potim ti kuhaš? Poznam samo to, za katero je butl prilepil povezavo. Imaš pa "šarf" lekcije za učenje "pojej kar je skuhano". Jaz sem ta vlak zamudila že pred X-leti.

Tipka imaš prav. 3/4 svojega življenja jim strežem, oziroma kuham z ljubeznijo, pa še tega niso pogruntali. Pa ni panike. Vse ob svojem času. Nočem biti pesimistka, pa tudi črnogleda ne, a zmeraj bolj se mi dozdeva, da bomo s hrano delali zmeraj bolj spoštljivo, predvsem pa še bolj ekonomično. Hvala bogu, da imam vrt in njivo, kjer zraste marsikaj, pa še več bo.

Cookie hvala. Bom pripravila bolj mini porcijo za poskušnjo. Kolikor so mi poznani moji dragi domači, bodo tole gledali zelo skeptično. Pri uvajanju prehranskih novosti moram ravnati zelo preudarno. Pri tem se držim rekla "previdnost je mati modrosti". Drugače se mi lahko zgodi izselitev s kakšnim piskrom vred. No, pri letošnjem uvajanju čemaža v prehrano, sem doživela velik uspeh, a se zavedam, da ena lastovka še ne naredi pomladi... Torej...

Pri nas je okrog hiše takle za en tovornjak+ cikorije, pa je do danes, ko sem prebrala, da jo kuhate nisem nikoli uporabljala. Zanima me kako jo pripravite Veliko užitkov pri pripravi papice

Saj ni čudno, če smo kregavo razpoloženi. Se čisto skladamo z vremenom. Pri nas je od zjutraj pa do dveh tako lepo sijalo sonce, sedaj je pa tako mračno in zaspano, da komaj vidim na monitor... Najraje bi šla spat Pa še predragih domačih mi nebi bilo potrebno poslušat, so sitni kot da so šli vsi po vrsti lulat v koprive

Jaz sem včeraj prav hrabro iskala radič po njivi in to v snegu.... Je bila potreba po zelenem večja od neprijetnosti brskanja po snegu. K sreči ga je že precej skopnelo, no o blatu pa nebi.... Zadovoljsto ob obilni porciji pisanega radiča s krompirjem in čemažem je pa tako odtehtalo vse muke premraženih rok in blatnih čevljev

Tole sem še pozabila dodati... OBVEZNO skriti vse sledi, ki bi lahko namigovale na sojine kosmiče.... Drugo pa, postopno nadomeščati meso s kosmiči. Uporabljam tiste drobne. Najprej nadomesti eno četrtino mesa s kosmiči, postopoma pa povečuj nadomestek. Verjetno tole ni najbolj po reglcih z zdravo prehrano, a če drugače ne gre... se je pač potrebno poslužit tudi kakšne zvijače. Po drugi strani kaj pa je danes sploh še zdravo!?!

Se mi je zgodila smola.... sem dvakrat solila meso za omako.... pa sem se spomnila na sojine kosmiče... dodala mesu obilno začinila z česnom, majaronom, in pelati... Nihče ni pogruntal. Naslednjič naredila pleskavice, stefani pečenko... dodala zmeraj več sojinih kosmičev, ( te namočim in odcedim). Pa so počasi začeli jesti... čeprav še zmeraj mislijo , da jedo meso

Pravkar pospravila skledo regrada s krompirjem in čemažem Po požrtijah zadnjih dni je to še edino užitno in prebavljivo. Škoda, da pri naši hiši ni več somišljenikov. Dobijo špagete s polivko...., ha, a ne vedo, da bodo jedli sojine kosmiče ne mesa Sem jim jih že nekajkrat podtaknila, pa se ni nikomur posvetilo Da tole vidijo, me izselijo s piskri vret

Sem zadnjič našla čemaž, po "strokovnem" preizkušanju, ali je pravi, sem ga zmiksala s soljo in olivnim oljem, nadevala v kozarčke in ga postavila v hladilnik. Pravkar sem ga uporabila v tuninem namazu Odličnoooo

Ja, ja ... z dedci je križ Če ga imamo nam pije živčke, če ga pa nimamo, se pa spet živčkamo Bog nas razumi, drugi nas res težko Po pravici povedano se niti same zmeraj ne razumemo Kolk smo fajn... ane, ane

Tako , zdaj imam pa dost skomin... Grem kuhat žgance

Močnik o katerem sprašuje Tinka pri nas naredimo nekako takole. Vodo zavremo, osolimo, dodamo malo korenja oziroma jušne zelenjave, ki jo pred zakuhavanjem močnika po želji odstranimo , ko se to kuha naredimo močnik. Na približno 100g moke damo eno jajce. Z vilicami grobo premešamo, potem pa med prsti drobimo zmes, da nastanejo majhni usukančki, pri nas temu rečemo farflci. To zakuhamo v juho, po dobrih petih minutah je kuhano, zabelimo z ocvirki ali s prepraženo čeulo, obvezno dodamo sesekljan peteršilj in drobnjak. To kašo so zakuhavali tudi v juho v kateri so kuhali prekajeno meso za veliko noč. Žganci so pa najbolj dobri oženjeni, torej s krompirjem. Pa naj si bodo ajdovi, koruzni ali pšenični (iz celega pšeničnega zrna), V višji lonec dam kuhati na tanko narezan krompir v večjo količino vode, izdatno solim, po desetih minutah dodam moko po izbiri, naredim jamico in pustim počasi vreti dobre pol ure. Bolje malo dlje kot manj. Scvrem ocvirke. Ko je kuhano odlijem tekočino, ki jo prihranim, dodam žlico maščobe, brez ocvirkov, vzamem mikser s kavlji in žgance dobro premešam, po potrebi dodam žgančevko. Žgance nadrobim v skledo, zabelim z domačimi ocvirki in to je to. Za prilogo pa po želji kislo zelje, repa, gobova juha, obara ali pa mleko... Jaz prisegam na gobovo juho

Fižolovo juho, za povrh pa sladke skutine štrukle in kompot. A da že rastejo gobe Bo pa treba na sprehod v gozd in to malo preverit, pa še čemaž moram pogledat, če ga bom kje zasledila. Zgodaj spomladi sem bolj poredko po gozdovih, pa ne vem kaj se tam dogaja.

Sama imam dolge lase, ki so bili zelo suhi, pa sem jih nekajkrat kakšno uro pred pranjem dobro natrla z oljem pšeničnih kalčkov. Lahko uporabiš olivno, jojoba ali kakšno drugo olje. Potem jih opereš s šamponom in balzamom. Že po prvem tretmaju bo opazna razlika. Najprej sem to naredila enkrat na teden, po prvem mesecu pa to naredim po potrebi. Meni je zelo pomagalo, lasje so ponovno lepi in sijoči.

Nisem prebrala vsega kar je napisano, nimam časa. Menim pa, da visoke kazni ne bodo veliko prispevale k izboljšani prometni varnosti, saj ne bodo spremenile miselnosti voznikov. Na cesti je že tako veliko dejavnikov zaradi katerih lahko hitro pride do nesreče, pa če si še tako strpen in previden voznik. Potrebno je izboljšati kulturo voznikov. Kako, je pa že drugo vprašanje, na katerega ne zna ali ne upa nihče odgovoriti. Prepotentneži z oh in ah avti in prepričanjem, da imajo ekskluzivno pravico do cest, objestneži, ki hočejo biti vsepovsod prvi in divjaki, ki prehitevajo vse po dolgem in povprek so najbolj nevarni vozniki, po večini mladi, z premalo šoferskimi izkušnjami, z predobrimi in prehitrimi avtomobili, kakšne so pa naše ceste je pa tako škoda zgubljati besede. Menim, da na vozniško kulturo vpliva že sama vzgoja v najzgodnejšem otroštvu. Če otroka naučiš, da je on edini, okrog katerega se vrti cel svet, potem je zelo malo možnosti, da bo to mišljenje spremenil, ko bo enkrat postal voznik. Pri tako vzgojenem otroku pa ne bo pomagala niti najboljša avtošola, ne enormne kazni. Na žalost se takšne zgodbe dostikrat končajo tragično. S smrtjo, pohabljenostjo ali doživljensko krivdo povzročene smrti. Starši pa potem jokamo in stokamo o krivični usodi. Koliko smo pa sami pripomogli k temu, se pa ne vprašamo.

Se strinjam.

S spoštovanjem g. Janez Drnovšek Bil je Velik Človek in srčno upam, da bo njegov duh vzgled mnogim ljudem, tudi tistim, ki bodo prevzemali javne funkcije. Blagor narodu, ki premore take velikane.

Papir prenese marsikaj, oziroma prenese vse. Vsakodnevne izkušnje so pa nekaj čisto drugega

Ko se hočem nasmejat, je najbolj preprosto tule prebrati par postov.... , Smeh zagotovljen!

Teh mojih viž za dušo pa ni najti na internetnih straneh. Pravi balzam za dušo, vsaj meni, je stati zgodaj zjutraj pri odprtem oknu, obrnjenem proti vzhodu. Skozi jutranjo meglico se prebijajo prvi sramežljivi sončni žarki, zrak je prepojen s svežino, spokojem in čudovitim ptičjim petjem. Vam povem, da se po taki jutranji simfoniji počutim božansko xrosex

Nabrala eno skledo regrada, zraven bo pražen krompir, za povrh pa še sveže pečen domači kruh. Pravkar sem ga vzela iz pečice, pa tako lepo diši Grem dokončat kosilo... sem postala lačna

Povedati kaj novega in na hitro se niti ne da. Čarobne paličice nima nihče, s katero bi na mesto tebe rešil težave. Imaš jo le ti v svojih rokah. In samo ti jo lahko uporabiš. Ta čarobna paličica pa je tvoja volja in vztrajnost najti izhod iz situacije, v kateri si se znašla. Si na dobri poti, zavedaš se, da imaš problem, priznavaš ga, še pomembneje pa je, da iščeš pot iz njega. Čakanje na čudežno rešitev je brezplodna. Na mesto tebe pa to ne more storiti nihče. Lahko ti pa pomagajo in ti stojijo ob strani. Zavihaj rokave, poišči si pomoč kakšnega društva, psihiatra, še naprej jemlji zdravila, najbolj pomembno pa je, da začneš zavestno negativne misli preobražati v pozitivne. Garaj zase, za svoje dobro, nikoli ti naj ne bo žal ne časa, ne truda, ki ga vlagaš vase. Vzami v roke zvezek in zapisuj misli, ki se ti podijo po glavi. Če so negativni jih poskušaj na papirju preoblikovati v pozitivne, v vsakdanjik uvedi neko sebi primerno športno aktivnost... Predvsem pa vztrajaj! Za spremembe ni nikoli prepozno!