Res je, nasilje rodi nasilje in težko je najti pravo razlago in razumeti dejanja. Nizka samopodoba, slabe izkušnje, ponavadi pa še alkohol pripeljejo do izživljanja nad šibkejšimi. Pa vse to ni opravičilo. Saj moramo vsak pri sebi razčistiti kaj je prav in kaj ne. Pa ni pomembno ali smo nasilni do narave, živali ali do ljudi. In za svoja dejanja moramo biti pripravljeni tudi nositi posledice. Nikakor ni prav, da slepo dopuščamo nasilje, ki smo mu priča, ne ukrepamo, ne stopimo v bran žrtvam. Ampak kako?!? Poklicati policijo... odpeljati žrtev in s tem poseči v neko življenje in svobodno voljo... prijaviti socialni službi... prijaviti okoljevarstvenikom.. inšpektorjem... Kako to izpeljati, da zadovoljimo vse norme in pravila, da nikogar ne "ožigosamo", da naprej ne obsodimo...linčamo... Kako ostati toleranten in miren, ko nekdo očitno manipulira z vsem okrog sebe, ko nonšalantno zapušča sodišče opran vseh obtožb, pa ne zato ker je bil po krivem obdolžen, ampak zato, ker je dobro poplačal odvetnike in priče. Njegove žrtve pa so mu še vedno prepušene na milost in nemilost... Pedofili so pa poglavje zase. Do teh pa ne čutim nobenega!!!!, ampak čisto nobenega usmiljenja in tolerance. Pa tudi do odraslih, ki so to dopuščali oziroma niso zmogli ali hoteli preprečiti to početje. Vsako nasilje nad otrokom me spravi v bes in sem že tudi posegla v tako dogajanje, čeprav je bilo prisotnih kar nekaj ljudi, ki bi morali to preprečiti, pa niso. Počastili so me z grdimi pogledi in pripombami kaj se imam za vmešavati... Pedofila bi bila pa sposobna zadaviti z golimi rokami. Pa naj mi bog oprosti za tole izjavo. Kako najti ravnotežje med vsem tem... biti toleranten in pošten do vseh vpletenih... pomagati žrtvam in se ne spustiti na nivo krvnikov...