zalaya

Dobro treniraj... Se ti kar poda

Ob smrti mojega očeta je bilo nekaj podobnega. Umrl je po nekajletni bolezni, zadnji mesec je bilo skrajno kruto in boleče. Zadnjih nekaj dni sem, pošteno povedano, molila, da umre in se ta agonija konča. Od njega se je bilo tako.... hm... lahko posloviti, še posebej, če si opazil njegov izraz na obrazu. Bil je tako miren, spokojen, odleglo mu je... Kljub žalosti in bolečini sem čutila olajšanje tako svojo kot njegovo.

cookie

Dogajajo se čudeži..... Tule eden prerokovalec.... Nekaj tem nižje Porny... Pa to je res fenomen.... Pa se je res za zamislit kaj je v zraku.

Kakšne veze pa ima šport magazin s temo kaj bomo pa dans jedl ... A bomo kar cajtnge skuhal

Malo koristi od grabljenja... tako piha veter, da mi vse nazaj natrosi listje. Vdala v usodo. Upam, da bom uspela jutri kaj narest. Pa takšno voljo sem imela.

Pri nas se je pomlad v teh dveh treh dneh kar razbohotila. Dela okrog hiše malo morje. Grablje, šajtrga (samokolnica), škarje so trenutno zelo uporabljana orodja, pa še bodo par dni. Nadnujno moram pograbit travnate površine okrog voglov pred dežjem, ker bo trava začela hitro rasti. Ker se te površine nahajajo tik pod gozdom je grabljenja in pospravljanja listja malo morje. Vrt čaka na obdelavo. Zaradi te dolge zime še nisem nič mogla naredit prej. Če odmislim, da me boli vsaka mišica posebej, je pravi užitek delati zunaj, še večji užitek se je v večernem mraku ozreti po pograbljenih in pospravljenih površinah. Sije prijetno topel sonček in me vabi v novo čistino akcijo.

Nataly.... krasno.... To je tvoj mozaik, ali ne. Res je lep.

Eeee, sory, če sem te razočarala. Bolj na dolgo in široko, ter predvsem poglobljeno bi morala napisat. Saj vem. Lahko nam nekdo pomaga, nam stoji ob strani, vendar... večina dela je na nas samih... pa ni važno, a je to samopodoba, razni vplivi, pa kaj vem kaj še, nihče ne more to rešit namesto nas. Če nekdo odpravlja razne vplive na nas, ne naredi drugega kot ene zamenja z drugimi... To je samo moje skromno mnenje, dopuščam vse ostale opcije... po želji... in potrebi vsakega posameznika...

Ne razumem zakaj ste tako obsedeni s temi uroki.... Sami si jih privlečete, sami si jih ustvarite prav na tak način, za piko na i pa še hočete, da še nekdo paca po vas. S tem se samo izgovarjete in prelagate krivdo na druge in iščete grešne kozle v urokih. Pa zresnite se že, no. Nič in nihče ne more vplivati na vas, če mu vi to ne omogočite. Še pomembneje... nihče vas ne more rešit teh urokov, le vi sami to zmorete. Predvsem je nujno pogledati samem sebi v dušo, ugotoviti, kaj vam dela težave, kaj vas ovira... potem pa.... brez pardona in raznih izganjalcev.... zavihati rokave in začet delati na sebi. Amen! (pa prihranite nekaj sto evrov) To je samo moje skromno mnenje.

Kroko... dobre fotografije.... še posebej druga

Marsa vse dobro in veliko notranjega zadovoljstva

Dolgo časa sem si hodila ogledovati mineral malahit, pa ga nekak nisem mogla kupit. Ob neki priložnosti pa sem zagledala "popolni kamen" in ga seveda kupila. Brušen je kašabosko in je čudovit. Po tednu dni mi ga je "uspelo" dvakrat treščit ob tla kopalnice. Prvič se je samo malo obtolkel, drugič ga je pa odletelo približno 1/5. In poglej presenečenje.... kamen primem s palcem in kazalcem in kakšno presenečenje. Pod palcem, ki se je prilegel jamici, ki je nastala po odkrušenju, sem začutila neverjetno toploto, pod kazalcem, ki se je dotikal polirane površine pa izrazit hlad. Uporabljam ga takšnega kot je in mi je prav posebej všeč Tudi, če se zgodi kaj nepredvidenega.... se je že moralo... je že tako prav

Kljub snegu in mrazu ptički tako živo, vzneseno in vztrajno prepevajo svojo svatovsko pesem Jutri je gregorjevo, dan ko se ženijo ptički.

Pri nas smo jih odnesli z le nekaj snega in težav na cestah. Po tem, kakšne težave ste imeli drugod z vetrom, je pri nas le pihljalo in vse je bolj ali manj na svojem mestu. Akcije ala akšen men niso bole potrebne. Hvala bogu, da se je vse skupaj le poleglo. Če odmislim, da je 11. marec, vse cestne glavobole in vse ostale nevšečnosti povezane z vremenom zadnjih dveh dni... Ob pogledu skozi okno zastane dih.... Vse belo, tiho, spokojno, mirno, obsijano z bleščečim soncem.... Fantastično lepo...

Oh, sam, da je danes

Ja, malo z šalo malo zares, prvič je najtežje, potem to laufa kar samo od sebe. Pa niti ni časa za jadikovanje ali kaj podobnega, jaz že imam vnuka, ki je pravi navihanec in pri njegovih treh letih in nekaj že debatirava, tako na veliko. v glavnem... nikoli dolg cajt..

Pridružujem se voščilu za polnoletnost. Človk skor ne more verjet, da tako mine. Če imaš enega, v kolker jih je pa več, mine pa še prej. Danes prvi...... pa drugi..... pa se še nekajkrat okrog obrneš, pa še tretji.... in jih ni več... Pa saj je prav naj razprejo krila, saj smo jih tega učili vsa leta in zajamejo življenje z polnimi pljuči. naredimo si lep dan

Mnogokrat sem se že spraševala, morda čist po kmečko, kaj pri hudiču razmišljajo ti mogotci, menagerji lastniki raznoraznih podjetij in nenazadnje tudi politiki. Vsi po vrsti hočejo imeti udobne foteljčke, enormne dobičke, velike dosežke, svoje "palače gradijo v oblake", a le redkim pade na um, da nič od tega ne bo obstalo, ce bodo porušeni in slabotni temelji. In temelji teh imprijev so delavci. Če bodo te popolnoma izničili od koga ali česa bodo pa potem sploh še bogateli. A mislijo, da jim bo kar padalo v naročje. Vse je med seboj povezano, vse je verižna reakcija in če je samo en člen šibak, potem cela veriga ne zdrži. Verjetno sem naivna goska, a res ne razumem. Morda me zna kdo razsvetliti in mi razložiti kako lahko zgradiš nekaj, če nima stabilnih in dobrih temeljev.

Kruto. Ampak taka je realnost. Samo poglej kaj se sedaj dogaja okrog Tine in njenih uspehov.... Pa smo spet pri prisklednikih, kimavcih, kalimerotih in podonih kalibrih... Ona in njeno garanje pa je spet prepučšenu njej in njeni iznajdljivosti.

Da, res zanimivo branje, ki da misliti. Po drugi strani je pa tako. Življenje nas postavlja pred naloge, ki jih hočemo nočemo moramo izpolniti. To so tekme s samim seboj, s sistemom, delodajalci, družino, okoljem.... Nihče nas ne vpraša bi ali ne bi... Moraš! Dostikrat za ceno zdravja, brez nagrad in priznanj. Na koncu ostaneš brez vsega... brez dostojanstva, denarja, zdravja, suženj časa in sistema, največkrat prepuščen sam sebi, propadel zaradi razočaranja nad samim seboj, družbo, državo in življenejm. Takole "junaštvo", pa če je še tako vprašljivo in na nek način nerazumno, ti vlije upanje in vzpodbudo, da se lažje soočiš z nalogami in bremeni, ki jih moraš razrešit. Daje ti moč in upanje, da je mogoče tudi zmagati v že čisto izgubljeni bitki. Petra se je odločila, da se ne preda, da doseže to za kar je garala 20 in več let. In zmogla, zmagala. Takrat definitvno ni razmišljala kaj vse se ji lahko zgodi. Takšno je pač življenje, postavi te pred dejstvo, da se moraš, največkrat v hipu odločit, kako boš ukrepal in o posledicah nimaš časa v tistem trenutku razmišljat. Odločitev je hipna, nagonska. In prav to nam mnogokrat reši "celo kožo". Vse skupaj je dvorezen meč. Pa kakorkoli bi se že odločila, bi bili komentarji. Sedaj so takšni, v nasprotnem primeru bi bili pa drugačni. Žal. Nikoli se ne da vsem usteči. Nihče! Niti sodobni junaki ne!

Zelenjavno enolončnico in rožičeve potičke za posladkat.

Kolker sem jaz sledila, je imela Tina sprejem na Prešercu v nedeljo in je bil namenjen samo njej. Ne prisegam, a se mi zdi da je bilo tako.

Ej.. janko... saj nisi edini.... Jaz imam takšno matko... da sovražnikov res ne rabim... že od rojstva.... Kaj čmo.... tak je lajf... čupav i dlakav.... pa samo da je takav...