zalaya

Juho, krompir, zrezke pohane, domačo mlado solato.. Slavljencu v čast pa še pripravljam "kremšnite".... Čisto po bikovsko... obožuje sladko....

Človek jima kar zavida... to uživaško igrivo brezskrbnost... Me je kar zamikalo, da bi ju posnemala.... Bravo zanju

Aeval... ne sekiraj se... Saj te bo izučilo. Po lastnih izkušnjah ti povem, da te izuči... čeprav zna biti kar "jaka" lekcija.

Nataly , držim pesti, pri nas smo imeli lani birmo, pa je to za nami. Hvala bogu. Zdaj me še lahko doleti kakšna poroka ali krst mojih potomcev, no pa če nam bog da še kakšnega abrahama. Ti nič ne zavidam delo, ki je ob takem praznovanju, samo ponavadi se poplača v zadovoljnem sijaju v očeh otroka, kateremu je to namenjeno. Drži se in imejte se maksimalno lepo.

Papir in teorija zdržita vse, kako je pa v praksi, pa vidimo in občutimo, je pa drugo vprašanje. Vsak ima svojo bolj ali manj dobro oziroma slabo izkušnjo.

Kako vrhunsko leno zaspan dan Danes sem tako "pridna", da si nisem prislužla niti tiste pol litra vode, ki sem jo popila Tak božji mir imam, nikjer nikogar, pada dež, men se pa čist nič ne ljubi, pa še drema semi, da komaj gledam Grem skuhat kavo in uživat v zabušavanju

KAM? V propad, saj druge poti ni.

S te "moke" ne bo kruha. Razvajen je pa že tako do skrajnosti...

Se strinjam... Popolnoma... Sam.. rada bi srečala tega junaka, ki bo rekel bobu bob in prišel zadevi do dna. Ko se bo to zgodilo, se bo ponovno rodilo upanje za lepši jutri vseh nas. Res je greh kaj delamo/jo s to našo lepo domovino, za katero je bilo prelito toliko solz, znoja in krvi, v katero je bilo danih toliko upov in hrepenenj od naših prapraočetov in prapramater, pa do nas, naših otrok vnukov in pravnukov.

Ne se bat, tega ziher ne bo zvedel, da sem poslušna, da sem "pametna" mu pa tako dokazujem Ziher je ziher, a ne.

No v teh detajlih ti ne bom oporekala ... ampak sam zarad lepšga.... Ja za eksperta pa zato, ker se sam razglašaš za nartabulšga ircarja... Kot si ugotovu že sam.. sem zlo poslušno bitje ( ne mi vse verjet na besedo) Kar se ircanja tiče... ne bom še jutr mojster v tem.... še vajenček ne... Bom ta posel prepustila majstrom, ki obvladajo...

Nisem noben yugonostalgik, ampak vzdušje družbe je bilo pa čisto drugačno. Ljudje so/smo imeli upanje na boljši jutri, gnal nas je entuzijazem, volja, znali smo se ustaviti, se poveseliti, umiriti, s težavami smo se precej bolj pogumno spoprijemali in nismo bili razvajeni, bili smo zadovoljni in skromni. Po večini in bolj ali manj vsi. Ja bili so tudi težki časi, takrat, ko je bila skrajo podivjana inflacija je bilo zelo težko. Imela sem sina starega tri ali štiri leta, pa dostikrat nisem vedela ali bom dobila za isti bankovec kruh in mleko, ali samo kruh ali mleko. Kaj pa danes? Jludje so/smo apatični, brezvoljni, nimamo neke prave vizije prihodnosti, niti mi starejši, še manj mldadi, zaničevanje skromnejših, vsi si iščejo/mo bližnjice do materialnega bogastva, nič nam ni sveto, ničesar ne spoštujemo, za nič se nam ni vredno potruditi, se žrtvovati. Danes imamo polne trgovine dobrin, z reklamami nam perejo možgane, kako ne moremo živeti brez tega ali onega, kako bomo oh in ah srečni, če kupimo to ali ono... Kaj imamo in kaj si lahko kupimo je merilo naše vrednosti in našega mesta an družbeni lestvici sprejemljivosti. Vrednost osebe ocenjujemo samo z zneskom na bančnem računu. In potrošniška družba nas sili v nenehno pehanje za denarjem, ki ga pa na različne načine "zaslužimo". Ali so to mezde, ali so to bajne menedžerske pogodbe, ali je kraja, so pač poti do tega imetja. Žalostni, a žal dostikrat kruto resnično. Če nisi glih tako mahnjen na ta materialni nivo in si življenje gradiš na nekih drugih in drugačnih vrednotah, si čudak, bedak, nesposobnež, izobčenec...

Janko... ti si super ekspert za ircanje... pa bi meni, nevednici, to strokovno obrazložil in sicer - kaj je ircanje - kakšna so "pravila" - kdaj se uporablja Hvala za obrazložitev. Moj "tajači" pravi nekako takole: "Če česa ne veš, vprašaj, boš sam pet mimut tumasta, drugače pa celo življenje!" ==================================== Pravkar nam je helikopter preletel hišo in prava sreča, da imamo tako blizu gozd, ki je višji oh hiše... Drgač bi nam odnesel dimnik s streho vred

Težko. Čudežno ozdravljenje se zgodi, pa ne zaradi - kogarkoli - pač pa zaradi naše vere v "nekaj" ali "nekoga". Zdravimo se sami s svojo vero v...., noben zdravnik, zdravilec... nam ne more pomagati, če sami ne verjamemo v uspeh, ozdravljenje, sploh pri težko ozdravljivih boleznih. Tako da, don karlos, nič in nihče ti ne daje pravice jemati ljudem vero.... v karkoli pač verujejo-mo, saj nam ta vera pomaga preživeti. Pa če je tebi všeč ali ne, da veuješ oziroma verjameš, te pa nihče ne sili. Pri tem imaš čisto proste roke, zato imamo tudi ostali pravico verjeti kar hočemo!

druidka

Očitno bo nekaj na tem. Zadnje čase sem dobesedno obsedena z zelenim. Bolj, kot je zeleno in grenko, bolj mi paše. Od regrada, ki je že bolj star kot ne, pa do radiča, ki mi še od jeseni raste na njivi, pa do divje in vrtne cikorije.. Nič ni varno pred mano. Tole zelenjavo včasih zmažem skoraj prej kot jo operem do konca... Brez olja, kisa, soli in kar je še takega, kar paše v solato.

Deliti je zmeraj lepo

Menim, da zelo dobro balansiraš med vsem tem. Najdeš pravo razmerje med poslovno odgovornostjo in človeško noto. V bistvu je ta forum v celoti tako natavnan, predvsem ta človeška nota mi je posebej všeč. Popolnoma! Edino rekla bi, da do popolnosti pridemo le po korakih, stopničko za stopničko in nikakor nam ni dano postati popolni, v čemerkoli, v trenutku. Zato je prav in nujno, da si dovolimo se sprejeti tudi v vmesnih fazah brez očitkov in slabe vesti. Ker to smo mi, vredni svojega spoštovanja in ljubezni do samega sebe. Strinjam pa se, da je treba za rast in osebnostni razvoj delati in se truditi, da kozmetični popravki niso dovolj. Da je treba svoje napake in spodrsljaje sprejeti z razumevanjem in kot novo priložnost za učenje, ne pa kot dokaz naše nesposobnosti in ničvrednosti. Predvsem pa nikoli, ampak nikoli ne obupati. V še najbolj temni noči posveti majhna lučka, ki nam razsvetli še tako črno temo

Dostikrat drugi prej vidijo naš problem ali oviro na naši poti, kot mi sami , ko se z nosom zaletavamo vanjo, pa čeprav so nam poznani duhovni zakoni in kako deluje vse skup. Marsa pogumno , zmoreš dosti več kot se morda ta trenutek zavedaš. Ja, in prav imaš, da skašljaš tisto, kar se ti nabere na duši. Konec koncev saj je tudi zato tale forum, da se lahko olajšaš, saj je že samo zato breme lažje nosljivo, pa tudi rešitev se ponudi, ker se misli zluftajo... Pa če lahko jokcamo in stokcamo forumaši, zakaj nebi še ti... V slogi je moč... Včasih se skupaj smejemo, drugič pač skupaj jočemo in prav zato zmoremo iti naprej, kar je pa najpomembnejše, mar ne

Pred štirimi leti sem prav lepo shujšala. Pomagala sem si z ločevalnio dieto. Takrat sem črtala iz jedilnika beli sladkor in večino sladkarij. Nisem imela večjih težav. Kavo sem se navadila piti grenko in močno, čaja ne pijem samo zato ker maram sladkega (tu pa pogrešam cuker). Od sladkarij pojem občasno le temno čokolado, po drugih sladkarijah pa nimam nekih skomin. Mehurčkastih pijač, piva in sokov skoraj ne pijem, tu pa tam kakšen kozarec vina, največ pa naše domače, neklorirane, zelo dobre vode. Tepejo pa me OH v obliki kruha, testenin in krompirja, predvsem čips Ti mi pa puščajo vidne posledice, na katere nisem čist nič ponosna. Moji pregrehški so tudi preveč kuhanja, ker potem mislim, da moram tudi jesti. Pa premal telovadbe...

Hm, nimam pojma kako bi to izvedla. Morda z kakšno novo barvo, druga varijanta so pa škarje in čas, da lasje prerastejo. Danes sem po nekaj mesecih prišla do fizerke Mam prav lušno fizuro. No opazila sem tudi, da so dekorirani s srebrno. Bo treba po barvo. Ponavadi uporabim ga....... rdečečrno in je prav fletna in obstojna barva.

Mislim... o mleku.. takem in drugačnem že celo življenje poslušam take in drugačne "svete resnice". Ena prvih, ki se je spomnim je tale " domače mleko je treba skuhat, ohladit, da se strdi smetana, jo posneti dol in mleku dodati dve žlici olja, da bo mastno" To je zahtevala patronažna sestra, ko je bil moj brat majhen, pred približno 35-36 leti. Druga taka "resnica", ki mi je bila razkrita, je bila 24let nazaj, ko sem rodila prvič. Takrat so nam v porodnišnici sveto zabičali, da ob prenehanju dojenja otrok ne smemo hraniti z drugim kot razredčenim alpskim mlekom. Tretje "resnice" sem bila deležna ob drugem porodu 4. leta kasneje in se je glasila takole " dojenje ali pa brezpogojno in edino nadomestilo aptamil!" Četrto " sveto resnico" sem izvedela pri tretjem, ki se je glasila " dojit in amen... če se kaj zalomi, uporabi sveže domače kravje mleko!" Po vseh "svetih" pravilih, ki sem jih dobila in sem jih bolj ali manj upoštevala, so vsi trije zrastli v zdrave in zadovoljne osebe. Jaz in mleko pa nisva prav velika prijatelja. Le redkokdaj ga uživam, še najbolj pogosto v obliki skute in sira.

Tudi jaz se na smrt bojim zobarja... Tja grem sami v skrajni sili S seboj pa nesem "macolo", da me z njo po glavi, potem mi je pa vseeno kaj počnejo po mojih zobeh... ================================ (macola - težko kladivo za razbijanje kamenja)

Hvala vsem za voščila. Ste mi polepšali dan

Nič ne morem... pomlad je v pooooolnem razcvetu... je takoooo lepo, da bom prebolela tudi pomanjkanje regrada