Skoči na vsebino

zalaya

Nepogrešljivi
  • Št. objav

    1.117
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    22

Vse kar je objavil/a zalaya

  1. zalaya

    stiska

    Glej sploh ni problema. Sin je odrasel moški, ki se je postavil na lastne noge, si ustvaril družino, svoje življenje. In to je to. Prej, ko se boš s tem sprijaznila, še bolje povedano, sprejela, bolje bo zate, zanj in za vse skupaj. Dejstvo je, da moraš to sprejeti in spoštovati! Brez debate! Razumela bi tvojo skrb, če bi to bil nek najstniški pobič, ki bi zabluzil.... On ima vso pravico in tudi dolžnost do samega sebe, da živi po svoje, z ali pa brez tvojega strinjanja. Pusti zaenkrat vse skupaj pri miru in najprej pri sebi poišči vzroke zakaj ne moreš sprejeti njegove odločitve. Sčasoma se bo vse skupaj razrešilo, a prvi pogoj je, da ga sprejmeš točno takega kot je, z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, odločitvami dejanji... Pa še nekaj. Bodi hrabra in poišči problem pri sebi, ne pri njem. Razreši ga tu kjer je vzrok, ne zdravi posledic! Tako ti bo uspelo in vse skupaj boš rešila enkrat za vselej. Želim ti veliko volje, poguma, vztrajnosti in zadovoljstva ob odkritjih in spoznanjih o sami sebi.
  2. zalaya

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Hvala za čestitke. Res je lepo, ko izza oblakov ponovno pokuka sonček in me objame s svojimi toplimi žarki...
  3. zalaya

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Sem danes zvedela... spet bom babica... Pri sinetovih bodo ponovno zibali... Prijateljici je uspelo, po štirih letih in po vseh mukah, odkupit hišo.... Brat ima rojstni dan in zmeraj boljše se razumem z njim in njegovo družino... Zdravje se z polno paro vrača.... Pa še z možem sva ponovno našla skupen jezik... Kako čudovito dober dan - dnevi.... Hvaležna Vesolju za te darove...
  4. Šla bom na referendum, obkrožila bom "ZA" in pri bogu upam, da bo slej ko prej mir pred tem "sranjem". Enostavno sem sita tega pljuvanja in pametovanja. Dvajset let so imeli čas in možnosti to rešit, pa ni nobeden naredil nič. Zato izkoristimo dano priložnost in rešimo zadevo. Jezi me, da so zdaj vsi tako "pametni", vsevedni strokovnjaki z neskončnimi nebuloznimi idejami kako bi... kdaj bi... in podobnimi štosi. Tem kritikom je skrajno malo mar za državo, mejo, dobrobit naroda. Njim je bistvo samo to, da delajo zdrahe in ljudem mečejo pesek v oči. In se petelinijo in napihujejo. Kakšnega pametnega, konstruktivnega predloga ali rešitve pa še niso ponudili. Dejstvo je, da brez kompromisov ne bo šlo. Dejstvo je, da bomo nekaj izgubili in nekaj pridobili. A največ bo vredno to, da se bodo nehali "nategovati" okrog tega. Vsaj upam. Čeprav ne dvomim, da bodo še zmeraj iskali dlake v jajcih in grešne kozle. Upam na najboljše in pošteno arbitražo in molim za razsodnost arbitrov, da bodo zmogli in znali sprejeti dobre in poštene kompromise tako za nas kot za naše sosede.
  5. Bom še jaz... cmizdrial namreč.... :OO!: Tečen, zoprn dan... Nič se mi ne da... Potem še grem za piko na i brskat po najdi.si novicah... Razpoloženje še bolj na tleh... In se mi posveti Za vse moje težave, takšne in drugačne, sem odkrila krivca... Pahor je tisti... Sem že boljše... , grešnega kozla sem odkrila... jaz sem pa čista, nedolžna in brezmadežna...
  6. zalaya

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Še moja izkušnja z očetovsko skrbjo za potomce. Starejša dva otroka sta iz prvega zakona in njun oče je bil mnenja, da se njegove obveznosti začnejo in končajo z takrat 1000 tolarji, pozneje z nekaj evri. Danes se pa čudi kako to, da ne prideta k njemu na obisk zaradi njega, zakaj ga ne povprašata kako je in podobno. Očita mi, da sem ju slabo vzgojila, oziroma da sta koristolovca. Baje ga obiščeta samo takrat ko rabita kakšno finančno pomoč!?! Bog vedi od kje jima to....
  7. Sem šla malo na obhod "grunta", naletela na jasico poraslo z gozdnimi jagodami... Svež, sočen, dišeč zajtrk....
  8. Včeraj prvi pošten topel sončen dan Veselo vzamem motikco in hajd na vrt malo plet (ob taki količini dežja plevel neverjetno dobro uspeva ), seveda bolj malo oblečena... Čist osmojena in rdeča kot kuhan rak...
  9. Nikoli prej še nisem slišala za nobene DD in nimam pojma kaj je to, pa tudi nihče drug še tega ni omenjal, (vsaj zasledila nisem). Sstane imam občutek da je to nekaj takega kot tvoja ssol. Kar se pa policije tiče, bi pa rekla, da bolje kot so tako niso mogli delovati. Da so nastopili bolj agresivno, bi jih obtožili bog ve česa vsega. Dejstvo je, da policija ni zakuhala vandalizma, da je posredovala, kolker je pač lahko, z večjim ukrepanjem bi si pa tako naredili "medvedjo uslugo", preprečiti razbijanja oken bi pa tako nebi mogli.
  10. Ta "ogenj pogube" že tli, včeraj mu je bilo dodanega nekaj vetra..... Ljudje se žgražamo nad dogajanjem pred parlamentom... z zavedanjem, če ne zavestno, pa globoko v sebi, da je to začetek konca...
  11. Žalostno je vse skupaj kar se dogaja, kar se bo dogajalo. Spremembe se morajo zgoditi, druge ni. Oblastniki, katerekoli opcije že, delujejo sebi v prid, oziroma so podrejeni lobijem in kapitalu. Vseh so polna usta takšnih in drugačnih besed... obljub... groženj.... pametovanj... mešanja megle in dreka... Leporečje, domoljubje (v narekovajih), metanje polen pod noge, obtoževanj, prelaganje odgovornosti drug na drugega, pranje rok ne bo pomagalo, pa tudi teoretiziranje ne. Nihče si ne upa, ne zna, ne zmore, noče narediti nič kar bi bilo res dobro za Slovenijo in državljane. Slovenija smo vsi - mali in veliki, stari in mladi, zdravi in bolani, bogati in revni, izobraženi in oni, ki to niso, kmetje, delavci, uslužbenci, menagerji, gospodarstveniki in politiki. Vsi rabimo streho nad glavo, kos kruha, učbenike za otroke, denar za plačilo položnic. Konec koncev vsi gradimo našo domovino, naši starši in njih starši so jo, pa Bog daj, da bodo imeli kaj graditi tudi naši otroci in njih vnuki. A tem, ki imajo škarje in platno res ni jasno, da jih ljudstvo postavi na njihov položaj, da jih ljudstvo plačuje in ljudstvo v zameno pričakuje, da bodo delali v dobro domovine in naroda. Oblastniki pa se ukvarjajo sami s seboj, si bašejo žepe in izčrpavajo vse po dolgem in počez in pohlevno služijo kapitalu, lobijem in peščici "mogočnežev", ki jih držijo v šahu. Brez reform ne bomo preživeli, enostavno ne. Ampak reforme morajo biti izpeljane v vseh sferah in tisti, ki imajo trenutno največ bi morali biti prvi, ki bi se odpovedali privilegijem in bonitetam. Konec koncev čemu se naj še odpove delavec z minimalno plačo!?! Morda tisti skromni strehi, ki si jo je prigaral s krvavimi žulji, razmajanemu avtu, ki mu zagotavlja, da sploh lahko pride v službo, otrokom.... čemu.... Spomnim se dvajset let nazaj s kakšnim upanjem, zanosom, vero smo zrli v prihodnost, kako močno smo verjeli v dobro in boljše... Danes me boli duša, ko vidim kaj se je zgodilo s to, meni tako ljubo deželico, kam so zginile srčnost, vrednote, zanos... Danes ne šteje človek - jaz - ti - on - Danes šteje samo velik račun, preračunljivost, brezobzirnost, pohlep... Drvimo v propad tako moralno kot gospodarsko in padec v to brezno bo strašen. Ogenj pogube po sežgal vse, a upam, da na tem pogorišču požene novo in prerojeno dobro.
  12. Veliko mularije. Tisti, ki so pa res v stiski so danes po večini delali, resni študentje pa študirali. Resni in odgovorni študentje ne delajo štiriletne fakultete šest ali še več let. Poznam študente, ki opravljajo študij tekoče in tudi vem kako garajo zato. Poleg rednega študija še nekaj zaslužijo tudi z delom, a ker hočejo, ker imajo interes jim pač uspe. Poznam pa tudi neresne zdolgočasene prepotentneže pri tridesetih, ki še zmeraj nimajo diplome, a so najbolj pametni in se jim godi nezaslišana krivica s strani profesorjev, staršev, okolice, ker jih ne razumejo da so takoooo obremenjeni s študijem, da morajo res trikrat tedensko iti v lajf in žurirat do jutra, vsako popoldne pa presedet v lokalčku na kavi. Študentske organizacijo delajo tako seme sebi v korist, študentom, ki bi res potrebovali podporo in pomoč je pa tako ali tako ne dobijo. Še nisem slišala, da so te organizacije štipendirale nadarjene v socialni stiski ali kaj podobnega. Verjamem pa, da lahko študentje kamot preživijo brez luksusnih klubov, bifejev, hotelov in temu podobnih zadev. Nataly, s tabo se popolnoma strinjam, da je škoda, da so ukinili vojsko. Pa ne zaradi vojske same, ampak zaradi tistega kar so se tam naučili.
  13. Preveč polne riti imajo... sram jih naj bo... Upam, da bodo vrle študentske organizacije poravnale škodo in pokrili stroške intervencij. Na žalost se obnašajo čist v stilu slovenske folklore.... nihče ni nič kriv in nihče za nič ne prevzema odgovornosti...
  14. Bo kar... Upam, da nam ne bere maše zadušnice....
  15. Iskala smeška, ki se križa.... pa ga ni.... Bog nam pomagaj... njim pa odpusti, saj ne vedo kaj delajo.
  16. Oh, Lia, saj vem... Na žalost mi je postalo kristalno jasno, ko me je lopnilo po glavi. Zdaj je kar je. Tu sem kamor sem zdrsnila. Soočam se s tem, pa ni nič kaj fajn... Najprej se moram fizično spravit k sebi, potem je ostalo na vrsti. Iz svoje kože ne morem, tako kot večina drugih ne. Vse smo vpete med obveznostmi in dolžnostmi, ki smo si jih naložile same in drugi. Sprejemamo jih kot samo po sebi umevne in se niti ne zavedamo kam nas to pelje. Največkrat to plačamo s svojim zdravjem in na koncu koncev ostanemo same, da se s tem soočamo in rešujemo kar se še pač rešiti da. Še zmeraj trdim, da koprive ne pozebejo in ženske smo trdožive, vztrajne in pogumne in ne vržemo zlepa puške v koruzo. Zmoremo vse za kar se odločimo, a včasih pač moramo globoko zagreznit, da se zavemo same sebe in svojih potreb.
  17. Pravkar malo bolj temeljito pogledala kote po naši hiši. Polno nekih nepovabljenih letečih in gomazečih gostov. Pri nekaj hektarih travnikov in gozdov, so se naselili na mojih 100 in nekaj kvadratih. Tole se ne bo dobro končalo... za goste namreč....
  18. aaaaa, štekam..... sam jaz bi po takih manevrih videla vsaj tri piskre in hrana bi bila definitivno za v koš z biološkimi odpadki:wacko:
  19. Butl, imam občutek, da že dolgo nimaš opravka z novodobnimi prosvetnimi delavci, šolskimi pedagogi in podobnimi vsevednimi in posvečenimi strokovnjaki, ki imajo vse zapisano v razpredelnicah, v katere delajo kljukice, ali otrok izpolnjuje to, ono, tisto normo ali ne. In več kljukic, ki jih dobi bolj idealno se prilega kalupu. V teh tablicah ni prostora za "njega", njegovo edinstvenost, osebnost, individualnost.
  20. Ene pol leta že imam zeleno preganjavico. Dobesedno sem obsedena z zeleno hrano, po možnosti grenko in limono. Odgovor je na dlani. Pomanjkanje Fe, limona pa pomaga pri absorbciji le tega iz živil. Žal pa moram biti precej previdna pri temno zeleni zelenjavi, ker vsebuje veliko vitamina K, ki močno vpliva na delovanje antikoagulantskih zdravil. Naj nebi spreminjala načina prehrane, nobenih diet in podobnega. Ja, kar je dobro in koristno pri slabokrvnosti, lahko precej škoduje tem zdravilom. Saj postopne in nežne spremembe sčasoma ne bodo vplivale, sedaj je pa še vse tako nestabilno. Dži pa, da bi raje tole uravnavala s hrano in alternativo kot tako agresivno, a vem, čutim, da sedaj ne smem delati nič mimo tega.
  21. Butl menim, da Michelle ni imela v mislih takega recepta Pa nam nevednežem razloži kaj je to Lajtmanov manever. Poznam enega Lajtmana in mi je čist jaso kaj bi on naredil z takoimenovanim Lajtmanovim manevrom, a ne vem, če imam prav. Ker o vseh teh kemičnih nadposkusih glih nisem preveč podkovana Razlago prosim.
  22. Jaz imam trombocitov preveč, zato se delajo strdki. Ta zdravila so ravno proti strjevanju in zato je ravno tako veliko sranje že vsaka manjša poškodba, da o čem večjem sploh ne govorim. Kri imam slabo zaradi pomanjkanja železa, oziroma rdečih krvnih telesc, zato sem tudi tako utrujena. Noga mi zateka zaradi tromboze in me takole celodopoldansko letanje od enega do drugega dohtarja, vožnje, čakanja in podobnih "radosti", ki sodijo zraven, zmuči do konca. Da o trpinčenju z elastičnimi povoji sploh ne govorim. Moram pa reči, da se že počutim mnoooogo bolje kot pred tremi tedni. Železo pomaga in kot je rekla moja zdravnica, kostni mozeg dela 100 na uro. Kuhinjo sem uspela spravit v red, samo po tleh še pobrišem, pa bo celo varno - brez večjih psihičnih posledic- stopiti vanjo. Po navadi imam tako "srečo", da prav takrat kdo pride, ko imam največji "harakiri" po hiši. To me tako jezi, pa še v zadrego me spravlja.
  23. Ah, Porny ne verjemi vsega vsem. Deluj s srcem, saj je prav to to kar rabi tvoj otrok. Prav zaradi tega bo edinstven in prav to rabi! Ne dovoli, da te mnenja in pametovanja drugih naredijo negotovega. Zmoreš in naučil se boš delovati v dobro svojega otroka, njegove mame in sebe. Si pronicljiv, brihten gospod, ki zmore pogledati zadevo iz večih zornih kotov in prepričana sem, da boš to zmogel tudi pri svojem otroku. Vsak je sestavljen iz genov, družine in družbe. Prav to dela ljudi edinstvene in posebne. Tako pač je od nekdaj, pa bog daj, da tudi v prihodnje. Da naši potomci in njih potomci ne bodo postali roboti in računalniško vodena bitja, narejena po istem kopitu. Otrok se ne da vzgajati po, za vse enakih "reglcih", od A do Ž. Kar se pri mojem obnese za dobro je lahko za tvojega pogubno, ali pa obratno. Brez ljubezni, potrpljenja, volje, poguma, intuicije in samokritike ter sposobnosti prisluhniti tudi drugim je nemogoče vzgajati. Učimo in rastemo skupaj z otrokom. Ne delaj iz vsega skupaj nobene znanosti. Naj ti strahovi in dvomi ne vzamejo najlepših in dragocenih trenutkov, ki se ti dogajajo. Hočeš, zmoreš in znaš, vse ostalo se boš naučil sproti!
  24. Premlada - v smislu trajanja bolezni, ne po letih. Žal brez Marivarina ne bom mogla več živet. Tako so mi rekli. Sedaj sem na injekcijah Fraksiparina in dokler ne bodo ugotovili od kod tako huda slabokrvnost bom ostala na iglcah Včeraj spet letala od enega dohtarja do drugega, (madona.... trajalo za cel šiht...). Zmučena in utrujena se privlekla domov, skuhala ekspres kosilo in padla v posteljo do danes zjutraj. Zdajle me čaka katastrofa od kuhinje, ampak res nisem zmogla nič več. Sem pa zato prebrala pol knjige. Nekaj let nisem nič hodila okrog doktorjev, ampak kot kaže, bom sedaj vse nadomestila. Muka mi je, ker se toliko in na tak način ukvarjam sama s seboj. Vse se vrti samo okrog tega. Ne kolk sem zdrava, ampak kolk sem bolana. :!!: In po tem človek res zboli, pa če hoče ali ne. Mislim, kaj se mi dogaja... Tako me tole okupira, da pozabljam, nehote, na vse drugo. Zjutraj vstala ob 4., ker sem rabila avto je moral mož na vlak, a sem ga pozabila zbuditi prav čas in ga je zamudil. Sem ga peljala na drugega 15 km daleč, da je prišel v službo prav čas. Pozabla sina zbudit eno uro prej, ker ima ob četrtkih pouk že ob 7.. Zamudil prvo uro slovenščine in to zaradi mene. Vse to na tešče, za dobro jutro V glavnem... moram še malce potrpeti sama s seboj. Vem, da se bo tole tudi spravilo v red, samo da še mine nekaj časa, da se vse skupaj umiri.
  25. Pa jaz sem pa ja takoooo pridna punca Verjamem sama sebi... Z levo oko bom imela vse pod kontrolo... tudi dohtarje. Sam se je res za zamisliti, kateremu verjeti... Vsak tera svojo teorijo ali pač prakso ali pa dobro sodelovanje s farmacevti... Bog si ga vedi kdo in kako res najbolje deluje v interesu in v dobro pacienta. Sem bila včeraj v antikoagulacijski ambulanti, pa zdravnice sploh nisem videla v obraz. Glavo je tiščala v papirje na pisalni mizi, govorila, pa ne vem če sama s seboj, s sestro ali z mano. Edino kar sem uspela razbrati iz tistih nekaj minut "posveta" je bilo, da niti pod razno še nisem primerna za uvajanje tablet proti strjevanju krvi. Vse potrebno mi je zelo prijazno razložila sestra.
×
×
  • Objavi novo...