zalaya

Par dni nazaj sem zasledila, tako mimogrede, da je treba imeti posodo s soljo pokrito, ker v nasprotnem primeru jod izhlapi... Tako, da pri meni definitivno ni problem prejodiranost... , ker v svoji doooolgoletni gospodinjski karieri še nisem imela pokritega piskra s soljo.... Pa tudi, če kmetje solijo živinsko krmo, vsaj polovico joda izhlapi.... Če sklepam po teh trditvah, sploh ni "panike" glede joda in prejodiranosti....

Dobro jutro Prežurali svakovega abrahama do 4h zjutraj. Sem pokonci od pol desetih, sam zbudila se še nisem... Uživali in se zabavali res do fula. Z "mačkom ali tigrom" nimam težav, pa še taksistka sem bila. Sam zdi se mi, da sem noge nekje zgubila, ker imam namesto njih neke otrple lesene hlode,po katerih se širi neka zamolkla bolečina Ok, to je pač cena za celonočno čaganje... To so trenutki, ki so kot biseri v življenju, tako polni pozitivne energije, veselja meni - nam dragih ljudi, naklonjenosti, čustev, petja in plesa. Trenutki, ki so namenjeni dobri volji in iskrenemu druženju in pobegu vsakdanjim obveznostim in skrbem. To so trenutki, ki ti napolnijo baterije in srce, da se z novim elanom in pogumom soočaš z vsakdanjimi zahtevami in obveznostmi...

Ja, valda..... Saj ni glih problem minica, bolj problem je, da me že tako ali tako bolijo noge, žile, otekanje... pol se še pa potolčem na tako skrajno butast način... Pa ni panike... jutri me garant ne bodo imele časa boleti. O nedelji in naslednjih dneh pa danes ne razmiščljam... Tudi jaz, če bi bilo po moje, še ne bi razmišljala o vnukih, pa me noben nič ne vpraša , sem postavljena pred dejstvo in se ga prav veselim

Tile lepi sončni dnevi so pravo olajšanje po katastrofi od minulega vikenda... Zadnje tri dni bila v trgatvi pri dveh vinogradnikih.... Bregi - hribi, takšni, da hodiš skoraj po kolenih, poleg se boriš še z vedri oziroma gajbami... Kako pasje me bolijo noge, sploh nebi, za nagrado se mi je pa včeraj moj pesjan (xxl varianta), zamotal pod noge me je uspel skotati po enem grbastem punklu, tako da imam oba kolena potolčena in konkretno plava... Od samega navdušenja, da sem prišla domov, se mi je zamotal pod noge. Jutri zvečer gremo pa ne eno praznovanje, kjer se bo plesalo, jaz pa cela plava in potolčena Jutri opravimo s svakovim abrahamovanjem, potem smo pa že čist pred finalom v pričakovanju rojstva drugega vnuka

Kuham ričet z zelenjavo, za ta jačega pa malo dodatka...

Zarad železa... ne...

Ooooo, Mick kakšno veselje... kakšno navdušenje.... Kako je to lepo videti...

Saj smo prebrodili. Ni bilo lahko, je pa šlo. Sinu še mal škriplje, pa tudi on išče rešitev tega "sranja". Škoda je tistih 800€, ki si jih bodo pogoltno vtaknili v... Ni zastonj pregovor... " da vsaka rit pride na svijo kahlo".... tudi taki bodo svoje pokasirali... slej ko prej...

Moja stara mama je zmeraj rekla.... "strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni...."

Meni je pa všeč. Odlično se poda k Luninem netu. (lahko pa rečemo, da nas vse skup mal luna trka, pa nam noben nič ne more)

Saj je nehal, izgubil pa je 800 evrov. Najbolj ogabno pa je, da imajo veliko dela, vsaj 10 delavcev bi morali imeti, da bi lahko zadostili proizvodnji.

Glede bombe nisem bila niti malo presenečena, priznam... Pa imam občutek, vsaj po izjavah sodeč, policija tudi ne... Kar se pa recesije in odpuščanja tiče lahko povem pa tole iz izkušenj čisto iz domače hiše... Moževo podjetje je lansko bolj kot ne celo leto imelo hude težave, število delavcev se je več kot razpolovilo, dela ni bilo, plačila so zamujala, tisti, ki so ostali so imeli minimalno plačo od februarja pa do novembra, december je pa tako ali tako bolj malo delaven, kolektivni dopust od Božiča pa do konca praznikov. !0 mesecev je dobival minimalno plačo, (560 evrov), poplačali smo vsak mesec tisto najnujnejše in ostalo nam je kar nekaj odprtih zadev, ki smo jih letos komaj poravnali. Hvala bogu sedaj smo prišli nekako na čisto, tako da bomo že... Sinova zgodba je pa takale... Delal je pri nekem sp mizarstvo in to podjetje je imelo ogromno dela, saj je izdelovalo pohištvo in prenavljalo trgovine za eno veliko podjetje s čevlji. V letu 2008 so jih prenovili okrog 40, lansko leto pa le 12 in je ostal brez službe, ker enostavno niso imeli več dela. Aprila je imelo neko drugo, "oh in ah odjetje" , tako se vsaj predstavlja v javnosti, razpis za prosta delovna mesta mizarjev z znanjem dela na CMC strojih. Sin je imel izkušnje, prijavljen je bil na zavodu in je izpolnjeval praktično vse pogoje. Vzeli so ga na poskusno delo 14. dni. Do tu vse lepo in prav. Od tu naprej pa...Najprej so samo prestavljali kdaj mu bodo dali pogodbo o preizkusni dobi, potem so pa od njega zahtevali, da mora prinesti študentsko napotnico, da mu bodo plačali teh 14. dni. Nategovanje se je nadadaljevalo cela dva meseca in pol, prijavit ga niso hoteli, na črno mu niso hoteli plačati, zahtevali pa so, da dela, ampak preko študentskih napotnic različnih študentov. Na nek način so ga prav izsiljevali, da mu drugače minulega dela ne bodo plačali. Tako so imeli zaposlene štiri od sedmih delavcev. Najbolj žalostno pa je, da imajo že celo leto razpis za delovna mesta na zavodu, zavod jim pošilja kadre, ki so dolžni iti tja in konec koncev tudi delati, oni jih pa samo izigravajo. Na eni strani je en kup brezposelnih, na drugi strani so pa delodajalci, ki vse in vsakega "nategnejo" kjer le morejo. Hvala bogu za tistih nekaj poštenih, ki še obstajajo.

Sem bila dopoldne v gozdu, pa sem našla samo nekaj sivk, lisičk in dedkov. O jurčkih ne duha ne sluha. Takšnele slike pri meni vzbujajo "nočne more" poželenja nabiranja gob.... (jaz bi tud)

Tudi jaz sem mislila, da je pehtran samo za v potico... Ampak izkušnje pravijo drugače...

Kaj pa vem katera mi je najljubša. Vsaka po svoje,odvisno kaj kuham, razen kumine, pa še to uporabljam, ampak izključno mleto. V kakšni boranji ali enolončnici iz stročjega fižola se odlično poda pehtran. Česna v kuhi uporabim ogromno, na solati pa redkokdaj. Brez začimb si sploh ne znam predstavljati kuhanja. V čaj sodi sladkor (velik) in limona,(zato ga ne pijem), v kavo pa nič drugega kot barkaffe, pa občasno kakšna žlička smetane

Pri nas imamo eno tako trpečo dušco... Danes prisilila mojega velecenjenega potomca, da sva šla kupit torbo, zvezke in podobno šolsko "šaro". Če ne vidiš, ne moreš verjet kakšna trpeča faca, ko sem mu obesila torbo na hrbet... Jaz sem ga pa še zezala in mu po njegovem, težila in ga živčkala

Na kratkem sprehodu skozi gozd nabrala nekaj sivk... Kuham gobovo juho in ajdove žgance Potem grem skapat krompir... , da pokurim kalorije...

Počutim se kot "crknjen konj"... Bedak od ženščine celo noč brala knjigo, , spala pa od pol šestih pa do pol devetih. Delo mi nikakor ne gre od rok.... Že cel čas hodim po malem likat in pospravljat tisti ooooooooooogromen kup cunj, pa bolj ko hodim okrog njih več jih je. Našla sem si res super dan za likanje, a omare so bolj kot ne prazne.... in moj sine je izjavil, da ga grozno "živcira", ker niso zlikane... >_> Žal mi možgančki danes bolj počasi delujejo, pa se nisem spomnila, da bi ga poslala likat, če ga že tolk nervirajo

Nimam nekega konkretnega recepta. Naredim pa takole. Breskve olupim, dam jih v lonec in prilijem vodo, da so prekrite. Zavrem, kuham da so mehke, dodam malo cimeta in sladkorja, po okusu. Potem pride packajoči del... Breskve odcedim, vodo od kuhanja prihranim, breskve zmiksam v multipraktiku, kašo dodam nazaj k odlitemu soku, dodam sok ene limone ( od oka na 5 litrov, dam eno limono). Breskov sok mora imeti približno 80 stopinj celzija, ko ga nalivaš v steklenice, (jaz zaprem v kozarce za vlaganje, ker nimam steklenic). Zapreš in pustiš, da se ohladi. In to je to. Jaz zmiksam kar vrele breskve, nič ne hladim "kompota", lahko pa ga ohladiš, zmiksaš hladnega in ga ponovno segreješ skoraj do vretja. Ko sčistiš kuhinjo ... ko se sok ohladi... in ko si ga privoščiš en pošten kozarec... Zadovoljstvo zagotovljeno

Te manjše in male vešče so preprosto del našega okolja, da jih niti ne opazimo več, razen, če se ti zaletava v nos... Čez dan jih polovim in znosim ven, zvečer priletijo nazaj v hiše, če je le kje kakšno okno ali vrata odprta in gori luč... Meni ti gostje niso preveč po volji, a kaj čem...

Smo bili v soboto zvečer na eni abrahamovski super fajn zabavi. Ker je bilo v dvorani zelo vroče smo imeli odprta vrata na teraso. In nas je obiskalo kar nekaj takih velikih gostov. Smo prvi hip mislili, da je netopir, a smo s skupnimi močmi ugotovili, da je priletela vešča, pozneje pa še več, da o manjših in malih ne zgubljam besed

Moram se pohvalit Od prejšnje nedelje pa do petka sem vložila okrog 80 kozarcev "hrane". Dela ogromno, zadovoljstvo pa toliko večje... Vložila sem papriko, pekoč ajvar,( kupila sem papriko), mešano solato s stročjim in zrnatim fižolom, največ dela sem pa imela s kuhanjem soka iz breskev. Naredila sem ga okrog 40 kozarcev, breskev domače pridelave še pa še. Sok odličen, tako pravijo domači, kompot jim tako ne gre. Sedaj me še čaka stročji fižol, rdeča pesa, paradižnik, slive, pa še nekaj kg breskev moram pospraviti. Skopati še moram krompir. In naša shramba je tako lepo popolnjena. Lačni ne bomo... x:px Danes za kosilo boranja in pire krompir...

Janko maš prav za druge polhe, kje drugje. Ampak tile polhi so navajeni še na kaj hujšega kot je Avsenik... Če bi slišal sinov "bum, bum, buuuuuuuum", bi ti bilo sigurno v trenutku jasno o čem govorim. Je mati ratala imuna in gluha... so polhi tudi...

Prebrala sem kar nekaj knjig od Nore Roberts in Julie Garwood. Take, za krajšanje dolgih večerov. Prebereš jih pa tako, za dobro malco... Včeraj začela brati Snežena roža in skrivnostna pahljača, ali nekaj takega. Opisuje življenje neke kitajske ženske od rojstva naprej... Čaka me še Šanghajska konkubina... Prav včeraj sem razmišljala, da sem s pomočjo knjig in moje domišljije prepotovala že cel svet in vsa stoletja... Kakšno razkošje.... a ne... vsaj zame....

Pri meni tudi invazija "nepovabljenih gostov". Od muh, mravelj, pajkov, hroščev, kobilic, vešč, os, komarjev, celo miš sem ujela, pa do polhov na podstrehi. :xx!: Moj računalnik je na pol krepnil, pa sem šla na sinovega in ugotovila, da imajo polhi atletski miting nad mojo glavo. Za ponoret... celo poletje se že borim z insekti, sicer na bolj mili način, a v zadnjih dneh so me pa prisilili po bolj drastičnih in strupenih ukrepih. Sedaj pa še moram pogruntat kako spoditi polhe s podsrehe Ne morš odpret ne oken ne vrat, da ti ne prileti noter neka žvalca, za pop.....t Zunaj nekaj hektarov prostora, kjer ne bi nikogar motile. Ne, vsa golazen sili na MOJIH sto in nekaj kvadratnih metrov :!!: Se ne zavedajo, da se tu moja toleranca zelo hitro konča...