zalaya

Jaz včasih nisem pretepala.... nobenega.... Ok s prakarjem en star zgulen tepih x:Dx In toži se mi po časih, ko so bili dedci vsaj približno dedci... :vragec: (nadaljevanje sledi v temi... če bi kdo komu rad kaj povedal)

Vidim, da ste pri češnjah... Pri nas so se zdajle začele barvati (hrustle), tako, da še niso za masovno nabiranje, bodo pa čez par dni... V enormni količini... Za nazobat so pa že Škoda, da niste bližje...ali pač... Mislim, da jih bo vsaj kakšnih 200 kg in lahko mirno odštejem tiste, ki jih pojedo ptiči... So zeeeeelo aktivni.... Za vlagat bodo čez par dni, odvisno, ali bo vreme zelo lepo, ali bo takole malo manj vroče...

Pinki... pinki hlače, ki sem jih zavihala pod koleno in še bolj pinki majica... Oprema za aktivnosti z motiko po njivci... Manjka mi še samo disco kugla, pa bi mi ptiči nazaj znosili še tisto, kar so mi predlanskih pokljuvali in pojedli... Saj že grem nazaj na njivo... vidim, da že klatim neumnosti...

Eeeee, Marsa, ja.... , te bi pa še jaz imela... sam brez štunfov, ker jih ne maram nosit... Mislila sem tudi na one ortopedsle sandale in natikače...

Super zate. Jaz bi že imela kakšne čevlje z malo višjo peto, pa trenutno nimam takih nog, da bi si jih lahko obula. A vseeno ne bi imela tistih za 80-letne mamke... Ne nem no, a nekih normalnih, recimo klasičnih pa ne morjo naredit. Saj mene moda res čisto nič ne moti, sam a res moram-o izključno slediti le-tej, ne glede na zdravstveno stane ali okus...

Vidim, da ste pri čevljih. Sem oni dan čist slučajno, bolj iz dolgega časa pobrskala mal po trgovinah s čevlji... Če kupim one s ta viiiiiiisoko peto, potem rabim vsaj eno konkretno lojtro, za katero bi se držala, da me ne postavi na nos... :OO!: Če kupim pa one "rimljanke", rabim pa vsaj enega, ki bi mi jih pomagal zapet Sem prišla do preprostega sklepa, da bom hodila kar v onih pošvedranih od lani Ampak, čist resno, s takimi nogami kot jih imam, si pri tanajboljši volji, pa če bi imela kup denarja, ne bi mogla kupit nekih nosljivih poletnih sandal ali natikačev, vsaj po tem ne, kar sem jaz videla in kar bi mi bilo všeč.

Tudi jaz sem sinoči opazila kako krasno je luna žarela izza teh razcufanih oblakov, prav čudovito je bilo....

...da se vama uresničijo želje in zgodijo čudeži... ....pomagaj, da mi v tretje uspe.... klic obupane v "puščavi" nemščine (dvakrat sem jo že pogrnila )

Stoprocentno je bila kakšna žvalca, ker se vidi, da je bilo pojedeno. Hecno je to, da res zgleda kot posrtiženo, vse na isti višino...

Predvidevam, da kakšna miš ali kaj jaz vem kaj. V glavnem ostala so samo štrleča stebelca. Tisto kar je ostalo od sadike zgleda tako kot, da se jih je nekdo lotil s škarjami. Postriženo...

:!!: Jeeeeeeeznaaaaaaa.... ko trije peklenščki skuuuuup.... :xx!: Že od konca zime se trudim in matram pridelat sadike paradižnika in paprike... zdaj pa imam..... Lepo sem jih napikirala v lončke, tam okrog pedeset sadik paprike in nekaj manj paradižnika in ker je tega veliko in težko to vzdržuješ v notranjih prostorih sem si na južni strani hiše naredila tak provizoriš šotor kjer so lepo rasle sadike. Sinoči so bile še vse na broju. Nocoj.... nocoj, ko sem šla zalivat pa najdem papriko totalno požrto. Saj ne vem kaj naj (preklinjam), ali tulim V glavnem... po vsem delu in trudu bom morala še kupovat sadike

Nisi samo ti raztresena... men se tud nič bolje ne godi... pa še drema se mi... Zjutraj je bilo tako krasno, sončno in toplo jutro Zdaj je pa hladno, vetrovno in čemerno, pa dežuje že kakšno uro v glavnem, dan ki ga je pametno, koristno in modro prekampirat pod kakšno toplo dekco...

Meni je res žal, da premalo poznam tele "božje pevce", ki me tolikokrat tako lepo pobožajo po duši. Ali obstaja kakšen forum oziroma spletna stran, po možnosti slovenska, kjer bi bili ptički v celoti predstavljeni. Tako slikovno, opisno in tudi glasovno. Teh ptic je tu pri nas ogromno, prepevajo po dolgem in počez, pa jih ne poznam preveč dobro... Če jih poznam po zunanjosti, jih ne poznam po petju, ali obratno. Tistih, ki jih poznam tako po petju, kot po videzu jih je samo nekaj, tistih najbolj splošnih...

Ja, mislim, da je bil tak...

In tale ptičica že danes celo jutro neumorno prepeva tu tu tu..... tu tu tut tu tu tu.... Sem jo opazila na vrhu breze, ko je s polnimi pljuči čist zaneseno prepevala... Pa še enega prička sem opazila in mi je neznan... Flurescentno rumen, krila in rep ima bleščeče črna in zdi se mi, da ima proti repu en tak črn oval. Velik je pa približno tako kot samica kosa...

Danes sem zunaj na njivi (delovna meditacija z motiko ), ob prepevanju ptic, na soncu (delam reklamo za jogurt kakšne mlekarne ) in na aromaterapiji pokošene, sušeče se, trave, cvetoče glicinije in binkoštnih nageljčkov (stari vrtni nageljčki, ki božansko dišijo ) Evo to je moja današnja "rekreacija", če odštejem aktivnosti z metlo in prenašanje košar mokrih cunj do vrvi za sušenje...

Si predstavljate... si sploh predstavljate kaj bi se zgodilo, da se najde nekdo, ki bi udaril po mizi in ukinil veeeees ta balast Kdo bi sploh upal kaj takega... morda kakšen "Martin Krpan", saj je ta grmada nesnage dosega velikost in sloves "Brdavsa" Še bolj zanimivo vprašanje, koliko časa bi celo "Martin Krpan" sploh preživel po takem dekretu.... Tole je bilo malo za šalo Drugače pa menim, da se bo vse skupaj sesulo samo vase, saj bo ta, že sedaj do skrajnosti napihnjen balon, eksplodiral... Lahko samo upamo in molimo, se bodo spremembe zgodile čimmanj krvavo....

Men se zdi, da nekdo pripravlja gnezdece

Kaj pa v današnjem času Eh, ja... res hecno vprašanje... A nismo vsi bolj ali manj čarovnice/ki, da sploh lahko preživimo v današnjem času... Pa če priznamo ali ne, če se zavedamo ali ne, če hočemo ali ne... Enostavno uporabljamo "danosti", ki niso samo razum ali nagon... No tistih sedanjih "velikih" čarovnic, o katerih bi naj bila ta tema, pa zaenkrat ne poznam... Poznam pa one "male" vsakdanje, ki zmorejo in znajo in predvsem upajo biti pokončne, pogumne in neuklonljive, ki zmorejo ponovno vstati, ko jim življenje popolnoma polomi noge... Teh pa poznam precej in mnoooooogo takih malih "čarovnic" žene Svet naprej

Jaz sem imela zadnjič na steni skodelice od kave tako lepo mačko, ki je lovila, recimo ribe. Čepela je na "polički" in pozorno gledala v globino, s tačko pa "lovila" pod seboj. Rep je imela košat in tako lepo zaokrožen navzgor. Tako živa podoba, kot bi gledala črno belo fotografijo profila žive mačke, ki sedi nad potokom in lovi ribe. Od našpičenih ušes, brkov, usmerjene pozornosti, do strumno postavljenega repa... Prav nasmejalo me je...

Moja povezavaTakšnale ptičica me je včeraj obiskala

Imaš predpriprave na praznike Jaz šele razmišljam, da moram orehe stolčit in zluščit, kje je še potica.... Nekaj mi jih je uspelo pobrat prej kot vevericam, tako, da za dve potici jih pa je bilo. Ena za Božič, druga bo v nedeljo. Vsako leto mi jih znosijo vsaj polovico... Rešuje jih samo to, da so pri tem početju tako ljubke, da se jim prav velikokrat od srca nasmejim...

Jeti , da čimprej mine... (optimizem je pa zmeraj in povsod dobrodošel )

Točno tako kot praviš, Marsa. Čas bo prinesel in pokazal svoje, pa kakorkoli že, tudi glede "tamalega". V glavnem vse ob svojem času. Jaz trdim, da "jabolk ne moreš obirati julija, če so šele septembra zrele", isto je z takimi velikimi življenskimi spremembami, oziroma še bolj pomembno. Pa še eno dejstvo, tu ne gre samo zame, tu so še drugi, katerih se bo dotaknila moja odločitev. (Priznam, da moj ego ful "trpi" )

Hvala, sem že zjutraj napisala v čestitkah, kako ste me včeraj lepo presenetili z voščilom na osrednji strani foruma. Hm, kar se pa tiče ostalega pa... nič v življenju se ne zgodi brez razloga, pa karkoli je že. Po prvem šoku že prihajam k sebi in sem se odločila, da si vzamem čas za temeljit razmislek, odločitev in ukrepanje. Tu je še eden zelo pomemben faktor, to je 16 in pol letni sin in on je zdaj prioriteta in on bo edini jeziček na tehtnici kako se bom odločila, kako naprej trenutno. Ne vem kako bi reagiral (kolk je meni poznan bi popolnoma zgubil kompas), predvsem zato, ker ni nekaj konkretno otipljivega narobe. Ni prepirov, pretepanja, šikaniranja, nekako delujemo čist normalno. S sinovega stališča. Dobro, med nama že dolgo ni več intimnosti, živiva skupaj bolj kot brat in sestra, še bolj pošteno povedano, kot mati in sin. Vendar moram dati času čas, da se stvari izkristalizirajo. Dolgoročno že poznam odgovor.