xyz

Zanimivo, da moje pisanje interpretiraš na ta način. Tega sistema nikakor ne zanikam; je pač tu, a je del celote in ni neodvisen (kar se nanaša na tvoje prejšnje poiskuse ). Je pa predvsem minljiv fenomen, to pa. Od kod ti ideja, da se ga otepam ? Ravno nasprotno, pa saj sem že napisal: nadgrajujem ga, ker je to naravna pot razvoja, v katerega valu plovem. Primarna ljubezen ? Pomanjkanje ? To je sedaj največ kar zmoreš ? Try again. Sorry... ceneno vprašanje. Zanimiv koncept ? Živiš morda z otroci ? Naj uganem... ne, ne živiš. Starševstvo je vse prej kot brezpogojno. Je konstantno uravnovešanje in prilagajanje tako staršev kot otrok. Je pa v ljubezni, ja, tako kot je vse. Zgolj manifestacija je odnosu/interakciji lastna.

Brezpogojna ljubezen... v bistvu oksimoron... sliši se fajn, je pa komercialen slogan "new-age" duhovnosti. Ljubezen sama je pogoj, je pogojena z obstojem (in obenem obstoj z ljubeznijo). In da ne pozabim; ni je treba omejevati na čustvo... lahko "jo" vidiš kot interakcijo.

Kot je nekdo rekel v nekem filmu: "There are two kinds of people in this world... the ones with loaded guns and the ones who dig." No, hec' mora bit', a ne... ampak v bistvu je vsa ta panika okoli masovne kontrole itd. odveč... dogodki potekajo dosti bolj nekontrolirano, kot bi si kdo mislil. Četudi ti uspe sprožiti nek val, bo ta val pripotoval okoli zemlje, in te sesul, prihajajoč za tvojim hrbtom. Veš... ti lahko kontroliraš množice, a s tem avtomatsko povzročiš, da množice kontrolirajo tebe.

Hitler je bil med drugim dokaj sposoben v prepoznavanju načina razmišljanja povprečnega prebivalstva. Verjetno mu je bilo jasno, da se ljudje na splošno radi poistovečajo s simboli... na ta način jim je pač predočil par jasnih simbolov, ki so občutek pripadnosti njegovi miselnosti še podžgali. "Stranski" (oz. glavni) efekt tega je bila pojačana skupna zavest. Hecno, ja, ampak tu se dejansko opazijo nekateri principi magije... v njenem najbolj naravnem aspektu. Ampak predvsem spada to v področje psihologije.

Jasno, da vem. Prav zato sem ti podal več možnih pojmov, kot so: eno, absolut, stvarstvo, vesolje. Govorim predvsem o UNI-verzumu, v katerem je zaobjet cel obstoj. Celo praznina. Izven obstoja ne obstaja... torej, glede na podane definicije bi ti to, kar sem ti skušal prikazati, moralo biti jasno. Pa nekako ti ne uspe. Ohhhh... joj prejoj... ne, ni. Tudi če bi to dejansko uspelo, bi sredstva za tovrsten podvig prišla z Zemlje. Comprende ? Je le del celote. Nič ločenega. In tu se pogovor vrne k ljubezni. So simple. Vem, zate verjetno šokantno, ampak družbene smernice me ne zanimajo tako zelo. Če tvojemu sistemu vrednotenja ne ustrezam, lahko to debato še vedno prekineš z molkom. Buci-buci. Whatever.

Hipotetično, ja; kar bi prevedeno pomenilo, da je to predpostavka A mimo tega, kot že 2x rečeno, je stvarstvo, je absolut (oz. kakorkoli to "eno" poimenuješ), samovzdrževano, to je jasno kot beli dan; saj ni ničesar zunaj stvarstva, kar bi le-to vzdrževalo... niti ni nekaj znotraj stvarstva, kar bi bilo od stvarstva ločeno. V bistvu delaš enako napako, kot tisti, ki v imenu katoliške cerkve interpretirajo biblijo. Predvsem je to stvar semantike, logike, postransko pa tudi meditacije. Govoriš, predpostavljam, o človeški družbi ? Ja ? Da ni vezana na Zemljo ? Ti si res en hecen tič Se pravi, če zmanjka kisika, bo č. družba še naprej obstajala ? Ti se omejuješ na družbeni sistem, to mi je jasno... a jaz sem govoril o sistemu, ki je stvarstvo in obstaja predvsem zavoljo ljubezni (da se vrnem k temi in poanti najine debate). Ehm... ne, niso. Vzdržujemo gorovja ? Vzdržujemo zrak ? Vodo ? Še kaj ? Ne, mi kot ljudje smo "le" vmesni člen, kot tudi vsi ostali "elementi" obstoja. Še enkrat: ne govoriva o človeškem družbenem sistemu (čeprav se enako nanaša tudi na le-tega, KER je posledica evolucije, ampak pustiva to), temveč o sistemu obstoja, KER se to direktno nanaša na temo. Bla. Spet posiljuješ s tvojim vrednotenjem... kaj je potrebno in kaj ne... kaj je dobro in kaj slabo. Si še nisi naveličal igrati vloge razvajenega mini-božanstva ? Sorry, ampak ti grabiš za jajca zgolj samega sebe. Ampak tudi to je ljubezen. MOJ svet ? Nastaja ? Eh... kaj še p.s. to niso nikakršni koraki in razlog, da na tvoje "vprašanje" ne odgovorim, je, da to kot prvo sploh ni vprašanje. En primer: Koliko zajcev je narisanih s soljo ? A: bela B: črna C: soseda iz tretjega nadstropja Kot rečeno: v ospredju je ljubezen do debatiranja, do razmišljanja... ti pa mi pri tem seveda pomagaš, hočeš/nočeš.

kot da je kdaj bil

to počneva iz ljubezni, v tem primeru iz ljubezni do debate ; ) niti ne... a verjetno nisi prebirala napisanega, ker je zate prenaporno ? Ehm... nja Celestinska prerokba ?

Emmm, da bo vesolje končalo kot prazen, kamnit prostor, je kot prvo protislovje, dragec. Kako je nekaj prazno, če je kamnito ? Kot drugo je to zgolj hipotetično jajcanje... bi bilo zanimivo, če bi mi navedel vir, na katerega se navezuješ. Dokler obstaja, je samoohranjujoč sistem in to je vse. Ne obstaja nekaj, kar bi bilo izven absoluta. To je logika ABC. Ponavljanje in izginjanje ? Ne, zgolj transformacija. In še enkrat: "prebivalci" sistema SO sistem, ker so del sistema. Ali si ti morda ločen od tega planeta ? Predvidevam, da si misli: "kako SE lahko sistem... itd." Enostavno se... ker sistem ni tvoj monitor, ne stanovanje, niti planetek; temveč obstoj v celoti, pa naj se ti skušaš temu še tako izogniti. In celoti je popolnoma vseeno, če človeštvo obstaja ali ne, niti je celota od človeštva odvisna. Ta "sistem" je v konstantni transformaciji, je proces. "Moje" izjave sem naknadno bolj natančno opredelil. Te izjave izražajo interpretacijo mojega pogleda. In ? Ja, pojmi so mi znani. In sedaj ? Kar mi boš ti razložil, je tisto, kar sem te v prejšnjem postu glede na tvojo anketo vprašal. Očitno pa si se zapletel v nekaj, kar tebi samemu ni jasno ? Predlagal bi ti direktnost... če te zanima kaj konkretnega, kar vprašaj. Uhuhu

Samo če izločiš uporabnike iz sistema. Dejansko pa so uporabniki del sistema, torej sistem sam, kar je v primeru vesolja ali primeru pl. Zemlje precej očitno. Tebi ne ? Iz tega sledi sklep, da si s tvojim primerom mojo trditev samo potrdil. To se nanaša na tvoj sistem vrednotenja, ja. Hvalisanje ? Bi mi rad oblekel obleko, v kateri bi me TI rad videl ? Prej se dozdeva, da prihaja tu na dan tvoj občutek manjvrednosti. Kot rečeno, to niso presežki, to je enostavno del neustavljivega procesa... jaz samo surfam na valovih. Take it or leave it. A. To niso nikakršni koraki. Kaj po tvojem predstavljajo ti, od tebe našteti pojmi ? B. Doživljanju česa ? Kaj pojmuješ pod "lastno doživljanje" ? C. Na kaj točno apliciraš naštete pojme ? ...torej, kot vidiš, tvoja anketa ne predstavlja jasnega vprašanja. Predvsem deluje zmedeno. Igrica se imenuje pingkuvr-pongtat

"Moja" je ta definicija le do te mere, da sem jo sprejel... nisem je pa izumil. Ta izbira temelji predvsem na uporabnosti samega videnja in njegovi prilagodljivosti... mojemu vsakdanu ponuja sproščenost. Če ti to označiš kot napuh, kot napako, to gotovo storiš z nekim razlogom. Ti je zmanjkalo argumentov ? Hm... filo-zofija (ljubezen do razmišljanja) se tu konča... ko postaneva osebna. Kot rečeno, ne zmagam jaz; obstajajo pač bolj obstojni in manj obstojni načini, tudi načini razmišljanja... jaz le skušam spoznati, kateri so bolj obstojni, jih posvojiti in prepustiti transformaciji. Love shall overcome ; ) ? Kot prvo boš moral postaviti jasno vprašanje, da boš lahko pričakoval jasen odgovor. Torej ? Tole bi lahko postavil na konec, kot zaključek predhodnjemu.

Saj mi je jasno in to, kar izjavljaš, je lahko res, a je le en del resnice... le ena od neštetih možnih definicij -tvoja. To, da jo napeljuješ na ljubezen, samo potrjuje mojo trditev. Je pa tako, da ta ta definicija ljubezni ne vsebuje, temveč je v ljubezni vsebovana. Da je ločena, nisem izjavil nikjer. V sanskritu npr. obstaja premnogo besed, katere lahko dejansko enačimo z besedo ljubezen; vse se nanašajo na eno, na različne aspekte enega. Ne gre za odsotnost, temveč za zaupanje. Lahko pa se seveda manifestira tudi kot odsotnost, sploh za opazovalca. Takšen bi bil pač en aspekt ljubezni, gledan s perspektive Janka in Metke, pri nedeljskem obisku cerkve, npr.. Ni ravno tako. Karkoli boš storil, bo uporabljeno, asimilirano. Vsako dejanje ima svoje mesto, nenaravnih dejanj ni. In obstoj sprejema vsako dejanje. Temu pravijo med drugim budisti "Takšnost". Sprejemanje Takšnosti je ljubezen. Združenje. Enost. No, perfekcionist na nek način sem, a sam sem na ta perfekcionizem skozi čas začel gledati drugače. Meni se zdi perfektno, če sem sposoben spraviti v tek napravo, tako, da deluje bolje, kot ji je bilo namenjeno... kabli visijo tu in tam, kakšen samolepljivi trak na določenih mestih, spet tu in tam malo diletantsko zakrpano... a rezultat; ta je zadovoljiv Esencialna, lahko bi rekel, da bolj, kot rezultat sam, je pot, proces, ki do tega rezultata privede. Ja, svet, stvarstvo, definitivno JE "mehanizem", kateri vzdržuje samega sebe. Le kako bi lahko kaj takega zanikal ? Kako, niso dobre za nikogar ? A črvi ne štejejo ? A sam sončni sistem je nepomemben ? Galaksija ? Hm... očitno sem pozabil, kako je to, če si fiksiran eksplicitno na človeka, na človeštvo. (Zakaj ? Ker si napisal "če sem sovraštvo". Glej citat.) Ena stran, druga stran... to so zgolj poenostavitve naše percepcije... dejansko ne obstaja leva in desna... to se nanaša predvsem na dejstvo, da imamo 2 očesi. Če ni, potem ni s tem moraš pač živeti ti. Začel si temo, da bi slišal mnenja... sedaj pa se trudiš le-ta zanikati kar ti ne bo uspelo, ker so tvoje definicije asimilirane v moji, moja pa tvoje presega. Delujem drugače. Ti tudi, samo da tega še ne veš. Očitno.

Vse, kar "povzročajo" okolici, povzročajo sebi. Povzročamo. Se pravi tu ni "če, potem". Spet ali/ali... You missed the point. Namerno ? Si ti sovraštvo ? Ali svet izgine, če zapreš oči ? Ne za človeka. Zate. In ja, ljubezen lahko realiziraš popolnoma drugače; kjer pa je tudi tvoje pojmovanje vsebovano. Kot rečeno, ta od tebe opisan je le en aspekt... prefiltriran skozi filter tvojih sposobnosti/lastnosti.

Samo če razmišljaš v nasprotjih. Opustiti "ali/ali" in sprejeti "tudi" ter "in". Ampak tudi tovrstna dejanja temeljijo na ljubezni -do samega sebe Sploh pa je nemogoče definirati, katero dejanje je "dobro" in katero "slabo", pa čeprav storilec sam meni to ali ono o svojem dejanju. Ubij človeka in rešil boš drevo. Pomagaj otroku in vzgojil boš novega Hitlerja. Pa saj sem ga v bistvu že podal: da lahko sovražiš, moraš najprej sploh obstajati in ta obstoj ti omogoča ljubezen Med drugim ljubezen tvojega očka in tvoje mamice Pa ljubezen sveta, da te sprejema, da ti omogoča življenjske pogoje. p.s. Mogoče si že opazil, da jaz ljubezni ne omejujem na čustvo.

Em... transformacija JE sprememba. Tega tudi nisem dejal, temveč, da je sovraštvo znotraj ljubezni. Mogoče si spregledal moje videnje le-te ? Sovraštvo je prav tako tisto, kar povezuje in tisto, kar služi celoti v njenem razvoju in konec koncev je ta razvoj posledica stvarstva, ki obstaja, ker ljubi; ker ljubi obstajati. Ne dvomim, da moje besede niso jasne vsakomur Ne motim, šalim.

Če ti uspe ljubezen secirati od tega, kar jo tvori oz. kar ljubezen vsebuje, potem ja... a tak pogled dejansko ni realen. Tudi tisto, kar je našteto v prvih postih, je del ljubezni, torej: preračunljivost, sebičnost, navezanost, itd.. Ja, celo sovraštvo Gledam na tematiko tako: Eno vesolje, en dogodek; vse povezano. Ni dogodka, ki bi bil slab ali dober... na ta način dogodke definiramo mi, zavoljo naše sebičnosti/egocentričnosti; v "najboljšem" primeru zaobjema naša egocentričnost človeštvo, včasih celo naravo planeta. Smrt je le transformacija, umor je kemična sprememba nekega stanja , potres in stotisoče mrtvih prav tako, itd.. Vse to se odvija, ker se in je samo sebi bistvo... in to eno bistvo/eno voljo/takšnost/obstoj; vidim kot ljubezen. Ljubezen, ker obstaja, ker je: ljubezen do obstoja, ljubezen obstoja. In vse ostalo kot emanacije te ljubezni... vse do spolnega akta. Ne sekiraj se, njemu gre le na živce tvoj nick.

Odvisno kako inteligenco definiraš. Nekateri govorijo npr. o emocionalni inteligenci, itd..

Toliko, kot si se naučila, si se naučila... očitno je bilo intenzivno, je pa pomembno, da se pred izpitom še 1x sprostiš... in pozabiš na vse... kakšen nočni sprehod lahko pomaga. Pa veliko uspeha !

Kaj se ti dogaja, Vila ?

Recimo, da svet sam sebe spreminja. Če pa bi hotel ostati pri bolj človeški tematiki, bi dejal, da je delovanje vzajemno; ljubezen, spremenjena s strani oseb in osebe, spremenjene s strani ljubezni. Vsako naše dejanje spreminja svet in posledično nas same, saj smo od sveta neločljivi.

Hm... aha. Ljubezen kot osamosvojen fenomen, kjer se volji dveh zlijeta v eno in to eno prevzame iniciativo... takorekoč se razvije nekakšna inteligenca, zlita iz inteligenc teh, ki so v odnosu. Skupna/kolektivna zavest. To vsekakor je zanimiva tema, če ji pristopiš s tega zornega kota... vsaj zame. Kaj misliš s "slepo verjamejo" ? Da se ljubezni predajo ali kaj ?

O kom ti to ? O Jezusu ? On je simboliziran z ribo.

Čeprav, Kuvrtat, mene vseeno zanima, kaj si ti s tvojim vprašanjem povedati jel... ? Da so vsi zaljubljenci debilni ? Ali vsi ostali, ki niso zaljubljeni ? Hm.... to je skoraj prezakomplicirano zame.

Ali je stol ljubosumen ? Ali je čokolešnik lačen ?

Ooooh, bo mamica en čajček skuhala pa ga boš popupcala in bo buši vesel, o ja. 'koj bo vse spet v redu, pa nazaj v zavetje z zadovoljnim nasmeškom na pordečelih ličkih.