xyz

neostik...lol

pomlad ju stopi da konec najde dolgo pričakovanje

srce s skorjo se bo obdalo pod ledom ogenj bo tlel

.......... Nekje med modro in belo je razpoka široka kot skromen nasmeh... preozka za vetra sapo neznatna neopazna a prisotna kot pogled spečega kot spomin na dan. ..........

bučanje morja prežema misli zbudi me krik galeba

kako naj ne bi gledali nasmeška ? k je pa toooooooooolk luštn

solze na kuhinjskem prtu atentatorja tiho kesanje

drobni trenutki: stara ženička, muca in košček kruha

med zvezdami prah zlati slapovi minevanje večnosti

včeraj počiva pod odejo pozabe se bo razblinil

listje nežno šumi da ne zbudi tistega kar ne obstaja

iz rdeče knjige klicanje srca skozi spirale časa

In pleše tja med zvezde kot sence vetra brezbarvna pesem.

Ja... hm... se mi zdi, da je nadgrajevanje interpretacij nekakšen naravni tok dogodkov... če se ga dopusti... v tukajšnjem primeru mi je ta "nova" interpretacija bližje, ker ne razdvaja jastva v tukaj/tam, prvo telo/drugo telo, temveč ga vidi kot eno jastvo, ki pa se zaznava z različnih perspektiv (celo simuliranih ali imaginarnih) na različne načine.

Saj sem že dejal. Tudi jaz sem si interpretiral omenjeno izkušnjo kot "astralno projekcijo" in temu ustrezno verjel, da obstaja neko telo, ločeno od fizičnega. Na podlagi tega sem uvidel, da se da celotno izkušnjo interpretirati na bolj ustrezen način, način, ki se sklada med drugim tudi z ugotovitvami znanosti. To je točka, kjer se "duhovnost" in "znanost" srečata. In ker dopuščam takšnost, je to srečanje neizogibno. Sama interpretacija, katero sem podal, je, jasno, nenatančna. A nov korak sledi. Sedaj pa povej; si razumel mojo obrazložitev tega, kar se imenuje izventelesna izkušnja ?

To je tisti hecen element, res da... uporabnica "Zavod sprememba" bi lahko to seveda potrdila. Vsak deluje z dobrim namenom, pa četudi to pomeni sežiganje židov... seveda je ta namen oseben in izhaja iz lastne pogojenosti oz. t.i. handycap-a, kar lahko poimenujemo karakter. Neumnost je tu tisto, kar igra poglavitno vlogo. V tem oziru je črna magija vse tisto, kar ni magija.... spet, paradoks, ups... to sploh ni magija. Fetiš

Tudi nihče ni rekel, da je res. Bili so opravljeni mnogovrstni poiskusi... eden od teh je bil npr. ta, da so nad izvajalcem budnega sanjanja ("astralne projekcije") postavili določeno št., katerega bi lahko izvajalec videl LE, če bi zapustil telo. Nikomur ni uspelo Tudi sam sem že "lebdel v prostoru", ničkolikokrat in še marsikaj drugega... in tudi sam sem si to interpretiral z astralom, astralnim telesom in astralno projekcijo. Sedaj ne več. Celice. Spomin. Simulacija. Ne izventelesno. Že napisal.

Kje ? Svet in predstava o svetu ni eno in isto, čeprav je predstava o svetu del sveta. Edit: Naše iluzije so prav tako del popolnosti, in jih kot takšne sprejemam... ko jih prepoznam, seveda. Nak. Zaznavanje je sprejemanje. Kot primer naj ti služi antena. Ali nevron. Sprejemnik. In kaj te ovira pri tem, da bi gledal v celoti ? Ker očitno ti je to vendarle jasno. Saj živiš, kako bi le drugače ? Naša odločitev ni zavedanje, temveč ne-zavedanje, povzročeno predvsem z umetelnim postavljanjem meja... tako so povzročene forme, ki služijo namenu kreativnosti, subjektivno gledano, seveda. Konec koncev sem umetnik

Ne, saj ti res ni treba razumeti... zakaj le

V bistvu astrala kot nekakšne deljene platforme ni... tudi ne astralnega telesa. Zakaj potem izkušanje telesa med spanjem ? Zakaj se človek giblje, čeprav telo dejansko spi ? Zato, ker se celice spominjajo gibanja in to spominjanje vzbudi impulze... ti impulzi so enaki tistim, ki so sproženi med gibanjem v "budnem" stanju... zatorej je tu povzročena simulacija... med simulacijo in med dejanskim dogodkom pa je le težko razlikovati.

Se strinjam. Izgleda pa, da je tovrstna spoznaja med ljudmi dejansko ekskluzivne narave,,, posameznik je lahko (in tudi je) vesel, če to integrira. A jasno, veselje ni za vsakogar in tako je tudi ok. Se tudi strinjam To vse, pod pogojem, da si sposoben nadaljevati z vadbo tudi brez skupine. No... takšen je način, meni lasten.

Jaz vidim bistvo treninga v tem, da je človek sposoben trenirati sam... če je temu tako, postane vidno, ko posameznik zapusti skupino. Če vadba upade in preneha, potem posameznik ni imel lastne iniciative, temveč se je prepustil skupinski zavesti skupine, da ga je "porivala" naprej.

Tako sem tudi jaz dojel sporočilo vedske literature, ja.

Iz 1. roke bi pomenilo, da se človek uči od tistega, ki je te kretnje izumil... vse ostalo je iz 2.-x. roke... včasih bolje, da se človek uči iz knjige sam, kot od nekoga drugega, ki se je prav tako iz knjige učil, imho. Ampak, seveda, družabnega elementa ne gre zanemarjati, konec koncev se da na tovrstnih srečanjih srečati.... nekoga pač.

V bistvu ne, le ti nočeš prepoznati lastne napake ; ) Poglej v slovar. Meni se ne da razmišljati zate. Spet sugestija... in ja, mimogrede, karkoli boš storil, karkoli se zgodi in karkšenkoli izgovor boš izumil za svoje dejanje; rezultat bo vedno del sveta, kakršen je... popolnoma na mestu. Prav zato jaz resničnosti ne postavljam končnih definicij... v bistvu zame osebno je beseda "bog" prezpredmetna, celo neumestna... uporabjam jo le v kontekstu tukajšnje teme, tako, da se tisto, kar skušam povedati, lažje razume... a očitno je nekaterim tudi to pretežko. Lahko noč.