xyz

In kako veš, da se ne ? Vsak "to" po svoje interpretira (če sploh) in tudi živi. Zavest je že tam Mogoče ti misliš, da moraš nekaj doseči, ali pa celo, da morajo drugi nekaj doseči a to je le ena od interpretacij procesa samega, ki je pot. Pot pa je tu, sedaj in nikjer drugje. Vse je tako, kot mora biti.

Se sliši vsekakor bolj strpno od ostalih predstavnikov omenjene religije. Meni osebno se zdi koncept "pot do boga" nekako nesmiseln, ker, če je vse bog, potem ni poti do boga, temveč je sama pot bog. Oz. kakor pravijo upanišade: "Vse kar izhaja iz popolnega, je popolno."

To je po moje ena od točk, o kateri bi se dalo tu debatirati, ja.

Ej, je že ok... vem, da nekaj takega, kar si sedaj napisala, ni lahko napisati... tudi jaz nerad priznam, da sem teslo , čeprav sem Tisti pogovor je bil pač na nivoju opic, kjer sva oba skušala drug drugega prizadeti, jebiga. Mogoče bova nekoč vseeno postala člana Evolucije Hvala in lep pozdrav.

Super, hvala še 1x. Ker to dostikrat privede do zmede... med tem, ko jaz popravljam, ti npr. že citiraš itd.

Tnx, Mantis. Hitra si kot blisk ! Edit: SORRY, Mayan ! Trenutek nepozornosti

Mogoče kdo od vas ve, kaj pomeni, če človek sanja, da je vampir ? To me zanima čisto tako, hipotetično.

Zanimivo... bi bil pripravljen tole tvojo izjavo tudi podpreti s kakšnimi citati navedenih avtorjev ? V nasprotnem primeru te nikakor ni mogoče jemati resno... sicer pa tega verjetno niti nisi pričakoval. In kaj ta laž je ? Dragi moj, takole metati ne samo ljudi, temveč celotne sisteme, v isti koš, je res naivna poteza, katera priča o tvoji ignoranci.

Res fascinantno. Namesto, da bi se nudili konstruktivni odgovori ali vsaj razumevanje, se podajajo očitki, obtožbe in žaljenje... no ja, na forumu je lahko vsak od nas mali psihiater.

Če ga ne videvaš (otroka) in če nimaš stikov z njim, potem na nek način tudi zares "ne obstaja". V nasprotnem primeru je dobro vedeti (kar tudi veš), da je za odnos, v tem primeru z otrokom, potrebno zaupanje in da se le-to "zgradi", je potreben čas in sprejemanje... če vidiš svojo prihodnost s tem partnerjem, oz. če jo bi rada imela, potem bi bilo verjetno modro, da poiskušaš tega otroka sprejeti. Kar ne pomeni, da moraš igrati neko posebno vlogo... bodi to, kar si. Vzemi otroka kot sočloveka in ne samo kot otroka. Tako, polno nasvetov... šit, res.

Kar se mene tiče, nekega posebnega smisla vse skupaj niti nima, saj je smisel človekov izum oz. izmišljotina. Ne rabim smisla zato, da živim, niti za to, da nekomu pomagam. Ideje, da je človek slab ali dober, ne podpiram. Vse je odvisno od okoliščin in kombinacij... strup je v določenih pogojih zdravilo. In prav ta točka, kjer skuša vera približati človeka k bogu, je najbolj nevaren kamen spotike. Človek se nikoli ni oddaljil od boga (kakorkoli že le-tega definiramo) ! Le ideja, da se lahko bogu približamo je ta, ki sugerira, da smo od boga oddaljeni. Pa nismo. Nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Ne potrebujemo biti takšni ali drugačni, ni nam treba storiti tega ali onega. Mi smo del absoluta.

Jaz pa v "Vse vere se trudijo približati bogu, a nobena vera se ne trudi približati človeku".

Sliši se zanimivo. Si pripravljen o tem kaj več napisati ? Kakšen sistem je to in kakšni so ti elementi ? Pozdrav.

V bistvu "šloganje" ni nič drugega, kot spreminjanje življenja... prihodnost je nenarejena in kakršnikoli simboli, najsibo posamični ali v kombinaciji, so nosilci ideje in pokazatelji možnosti. Če se človek čuti nesposobnega pri tolmačenju simbolov (npr. kart), pač povpraša nekoga za pomoč. O medvedjih uslugah tokrat ne bom razpravljal

Menim, da je tako z nami vsemi, čeprav se tega mogoče ne zaveda vsak.

Prizemljevanje (še ena od možnosti): Pomivanje posode, pomivanje tal, brisanje prahu, sekanje drv, itd.

1x sem bil tam, z dvema prijateljema... bilo kar zabavno, eden od nas treh je moral iti ven, ker ni hotel sodelovati, ostala dva pa sva se med izvajanjem nasmejala do solz. Celotno zadevo sem skoraj popolnoma pozabil, evo, sedaj si me spomnila

Še ne. Najbolj čudna izkušnja je bila, ko sem obenem čutil telo, ki leži v postelji IN telo, ki hodi po hodniku... oboje naenkrat.

Živjo. Ja, potem imam jaz verjetno samo srečo... saj zavest o telesu pogosto še ne obstaja, čeprav se zavem, da sanjam. V bistvu telo dostikrat šele potem "materializiram" oz. se ga zavem. Potem sledijo takšne točke, kot je izvajanje Chi-kung-a v sanjanju ali letenje ipd.. Ampak najprej se moraš spomniti, za to gre - spominjanje... v bistvu isto, kot ob TVju, IMHO, tudi v sanjanju se moram najprej spomniti, da obstaja človeško telo Oj, Kuvrtat. Jaz vidim to tako, da je pač vse to pogojeno s pozornostjo. Včasih se lahko dlje koncentriraš, včasih manj. Bi pa opozoril na to, da niti v sanjanju (oz. "astralu") človek ni prost svojih vzorcev verovanja, če jih slučajno ima. In ti so tisto, ki ustvarjajo prostor navidezno statičen. Welcome to the matrix again

Moje mnenje je, da si dogodek le Tuatara sama zares lahko interpretira... to pa zna včasih trajati... leta.

Vse skupaj bi se lahko pripisalo urjenju pozornosti... ko je ta neprekinjena, se zna dojeti, da med sanjami in budnostjo ni neke natančne meje, temveč, da je oboje eno in isto življenje.

Dodatek: V bistvu izkušnja enakovredna "budnemu" stanju... včasih se človek, ko npr. tako lepo sedi v kavču in npr. bulji v TV (ali pa se enostavno kam zagleda), tudi ne zaveda svojega telesa.

Hecno, jaz pa ga vedno čutim, ko ga čutiti hočem. In to vseeno poimenujem zavestno sanjanje... Moje mnenje: razlike med a.p. in l.c. NI. Razlika je le v stopnji tvojega zavedanja... če tvoja pozornost ni dovoljšnja, ti ne bo uspelo niti premikati se, pa čeprav boš vedel, da sanjaš.

Lepo povedano. Ali pa imata oba prav.

Zelo lepo, Mineja, hvala.