Stik z naravo... mogoče ga ljudje, v mestih živeči, ne potrebujejo... je že o.k. tako, a ne. Sicer pa je večji del populacije (svetovne) živeč ne v mestih, temveč na vasi in tam, verjemi mi, stik z naravo ni izgubljen, temveč je konstanten. Kar se meditacije tiče, pa nima veze, kje se izvaja. Ravno temu služi namreč meditacija; biti sposoben opustiti, v kakršnikoli situaciji, na kakršnemkoli kraju. P.S. Jaz sam imam odklon do slikanja "realnosti", kjer so drugi ljudje takšni in takšni, pa, ubogi revčki, tako izgubljeni, da pojma nimajo in ne dojemajo, ne vidijo jasno (kot jaz, seveda) in so polni iluzij... tovrstno posploševanje mi je, na srečo, tuje, čeprav sem imel nekoč to fazo, ko sem mislil, da sem nekaj posebnega. Je pa minila. Sedaj jo vidim kot fazo nadutosti.