xyz

Ravno zato sem govoril o znanstvenem pristopu. Kot apel na zdrav razum, s poudarkom na zdrav. Tudi "tvoja" religiozna filozofija se nam "razodeva" skozi razum in izhaja iz razuma, koliko pa je le-ta zdrav, pa naj vsak zase sklepa. A naj bom bolj dosleden, kar se dokazovanja tiče: Ti, Mgd, si navedel trditev oz. dogmo (kali yuga) in prav zaradi tega si ti dolžan to trditev dokazati. Jaz preprosto rečem, da trditev ne drži in tako naj tudi ostane, dokler mi ti ne navedeš vsaj enega smotrnega razloga, ki bi dal težo "tvoji" tezi. Menim, da ni vmesno, da ravno ti govoriš o popačenosti ega. Ego kot jaz je zelo preprosto razložen s strani Unisa, katerega mnenje in pogled v tej smeri tudi delim: Človek (npr. jaz in pa ti) je žival. Edino, kar se lahko popači in skuša prikriti, je to, ravno omenjeno dejstvo in prav tu nastopijo (med drugim) raznorazne religije s svojim besednim žongliranjem in manipulacijo poprej vsaj do neke mere zdravega razuma. Maske. Če naj bi bila ta izjava urok, potem vedi, da ne deluje : ))

1. V bistvu je mačji kašelj postavljati trditve, katerih se ne da preveriti, a znanstven pristop bi bil tak, da ta, ki trdi, da je pred to "z zlim vplivano dobo" obstajala neka t.i. zlata doba, svojo trditev tudi dokaže. Ker je to vsekakor nemogoče, nam ostane še zadnja slamna bilka oprijema, imenovana "vera". 2. Druga (rdeče obarvana) izjava je seveda izrazito fiktivna in buri domišljijo vseh LSD rekonvalescentov in pa zdolgočasenih gospodinj na robu samomora (če sem koga izpustil, se opravičujem) ter bi lahko nudila podlago srednje zanimivemu znanstveno-f. filmu, kjer je v osredju heroj, ki ne odneha z bojem, čeprav so okoliščine pasje in okrutne (tu mi pade na pamet spontano Don Quijote). P.S. Če moje besede neposredno prizadanejo zavest oz. skozi zavest česarkoli že, ne prevzemam za posledice nikakršne odgovornosti.

Odgovor je kot na dlani, a še lepše se sliši v poeziji. Ne vem, če vam je ta pesmica že znana, a tu jo vseeno podajam kot zanimivost: ... LINK ...

Hvala, za potrditev.

Nekateri menijo, da jih ima (teoretični?) bog raje, če verujejo vanj, ko opravljajo dobra dela in da dobra dela ne štejejo, če se v (teoretičnega ?) boga ne veruje.

Super. Bomo pozorno prisluhnili.

Lahko bi rekli, namesto, da človek trpi izpod okrilja depresije, da je človek npr. v "jesenskem vzdušju", ali pa v "stanju hibernacije" oz. morda celo "emocionalne vegetacije". Čeprav tovrstni zaznamki ne bi bili dovolj resni in bi ne kazali pričakovane in zahtevane spoštljivosti do aktualnih žrtev medicinskih opisov. No, eno lahko noč vam želim, sovampirjem, naj bo naše srkanje zemeljske energije nesporno, neomajno in radostno.

Res res, le uživam slovensko juho, skuhano iz posebnih pripadnikov zelenjave. Sicer pa mi je všeč tvoje osebno ime, kaže pogum in voljo do javnega razgaljenja. Bravo, bravo, aplavz.

Sliši se upoštevljivo. Krčenje in širjenje sta na splošno 2 principa, ki opazovalcu dajeta vtis "happening-a". Nekako se namuzljivo spomnim besednega sklopa, imenovanega "manična depresija"... kjer je žrtev izpostavljena (morda celo željenim) nihanjem razpoloženja. Prav tako pri depresiji, le da so ta nihanja noro počasna in pride vrhunec šele čez prib. npr. 26,5 let, potem sledi nekakšna apatija (ki je v bistvu dragulj v lotosu, katerega se ne da prepoznati) it. Vsekakor je za opičnjake (pod katere spada tudi rasa človeška) značilno, da jih ideja o monotonosti in zmernosti plaši oz. jo vidijo kot značilnost pozitivno nedotakljivih. Krasno, mar ne ? Prav tako. Snidenja časovnih zank so nepredvidljivo natančna, a vselej nedoumljiva. Samo poglejmo krave, te srečne živali, kako se brezbrižno pasejo po poljanah. Sicer pa: po potrebi: eden rabi večjo "dozo", drugi manjšo in bolj razredčeno: eden bi, pa ne more: drug mora, pa ne bi: tretji seveda nima pojma. Car je seveda tisti, kateri postavi diagnozo, katere se za časa njegovega življenja ne da ovreči, tako, da lahko mirne in ponosne duše umre (oz., kot je rekel pokojni deda: papke stegne)

Depresija je pralni prašek nekje iz časov Češkoslovaške ko smo gledali risanke z otroci brez čokolade in so pingvini še neoblečeni plesali v sanjah brez sončnih očal in bledi raznorazni čudaki z govornimi napakami brez žepov v hlačah in že zgodaj zjutraj prepoteni ko so se še kose brusile po nekultiviranih vaseh in ni imel vsak zlata za zobe niti svoje lastne melodije na slušalki z vrvico in je obračal številčnico vse dokler ni odvrtel tiste preklemane kombinacije katere ni mogoče niti sedaj do konca odvrteti v nočni mori povprečne opice. XYZ

Seveda ne. Hoj, Alan.To pove le, da nekaj, videno s tvojega stališča, ne izgleda pravilno oz. izgleda pravilno, kar pa še vedno ne pomeni, da to ni pravilno za npr. omenjene duhovnike ipd. in te, kateri hočejo biti manipulirani oz. to potrebujejo. To so vse vloge, bolj/manj nenapisani dogovori, ki so očitno naravni pojavi (ker so del narave, kot je vse), prav tako kot gobe na drevesu ali živina v okovih. To, da nekaj takega v mojih očeh izgleda okrutno, je mogoče le moja lastna deformacija, heheh, čeprav bom tej "poti" (roza metuljčkov in veselih čebelic) kljub temu "sledil".

...kar namiguje na obetavnost psihiatrovega poklica in tega monetarno donosnost. Pa še primerki so psihofizično manj zahtevni, čeprav vsekakor bolj dolgočasni.

hm...

Sicer pa je energija izrazito fizična... kar pomeni, da obstaja le eno telo, katerega pa mi, zaradi ločenosti čutil zaznavamo na različne načine... vsaj tako vidim to jaz.

Nič ne izgubiš, če poiskusiš oz. je to prav tako nesmiselno kot karkoli drugega (npr. neaktivnost).

Ni pravilnih in napačnih načinov... svoboden si pač v mejah možnosti, katere pa ((menda)) lahko pomikaš. Komur je kaj do te, čeprav nabrž resda nepopolne svobode, ta se zaveda, da so pravila, zakoni in merila vsi omejitve in na neki točki ravno tisto, kar svobodo ubija.

Ja, ker je včasih potrebno nekaj uničiti, da se da iz razgrajenih elementov zgraditi nove strukture. Sicer pa menim, da magije ni treba nujno omejevati na človeško raso, sploh pa ne v smislu "mi, ljudje, smo tako pomembni". Sebičnost je do neke mere celo nujno potrebna, da se dosežejo željene okoliščine, ki so potrebne za nameravano transformacijo. Brez tovrstne sebičnosti traja transformacija žal le do trenutka, ko se pripeti pribitost na križ, kar se naj ne bi priporočalo ; ) Pozdrav nazaj.

Sanje so tu: mavrične smernice v srcu sanjalca.

Sivo zatišje tiktakanje ure tik pred svitom.

In kako bi ti to opredelil, ako povprašati bi smel ? Ritual se imenuje življenje, spreminjanje pa staranje : )

Sramovati se dejstva, da smo plenilci, je odvečna prtljaga, katera se nosi, kot polž nosi hišo, le da on svojo lahko uporabi in mu le-ta služi, med tem, ko je človeška razdvojenost v smislu občutka krivde in dvojne morale ovira, motnja, motenost, bolezen. Sramovati se tega, kar si, oz. bolje rečeno, kar moraš biti, je blaznost. Si bil enostavno narejen in pika, po vzorcu narave, ki je požiralka in stvarnica in požiralka sama sebe. Človek se seveda trudi sledi narave na sebi prikriti, zatorej obedkuje v ličnih restavracijah in posluje po skrbno prirejenih pisarnah, kjer se kri prodaja preko papirjev, a je vseeno dejanska kri, ki se pretaka po dejanskih žilah, katere masira dejansko srce, ki je gnano od dejanskih možganov, ki so vpreženi v skrbno prirejene sisteme, bolj ali manj preverjene v svoji uporabnosti, funkcionalnosti. Ti se seveda dopolnjujejo, čeprav se mi resda premnogokrat dozdeva, da človeštvo bolj nazaduje kot pa napreduje, a, kdo sem jaz, da bi o tem sodil, manjka mi namreč razdalja, s katere bi tovrstne domneve lahko preverjal... Vampirskost, človeku lastna, najsi ljubka ali mrzka lastnot, je vsekakor dejstvo za tistega, ki za trenutek izklopi možgane in dopusti očem, da se za hip popasejo po pašnikih kanibalizma in splošne izkoriščevalskosti, ki je značilen/je značilna za "mater" naravo. Vse, kar lahko rečem, je: "Tako je to."

Cerkev ni le ustanova oz. religiozna podružnica, temveč je del dolgostoletne izobrazbe mnogih generacij in skozi to vzorčna dresura zavesti celih narodov. Celo to, kar nekateri imenujejo bonton, ima svoje zakoreninjenosti v cerkvi... zatorej se nje vplivu skorajda ne da izogniti; lahko celo odpluješ na vinskem sodu vse do samotnega otoka, pa boš te vzorce odnesel s seboj, v "svojih" navadah. Pa to vse ni nekaj slabega, je le šibkost človeške črede, ki bi, če ne bi bilo cerkve, našla kaj kmalu drugo nadomestilo razmišljanju z lastno betico.

Lepo povedano.

Ker so, kot si že sam omenil, tisti, ki si z numerologijo glavo belijo, obsedeni z reduciranjem števil, tako, da na koncu ostane le eno samo in je v primeru z devetico reč taka, da, če jo prišteješ kateremukoli (končno reduciranemu) številu, dobiš z reduciranjem seštevka to isto število (kateremu si prištel 9), tako, da se numerologi devetice niti ne trudijo upo/pri/števati. Kot v primeru: 1+9=10=1+0=1 2+9=11=1+1=2 3+9=12=1+2=3 4+9=4 5+9=5 itd. Torej: X+9=X+0, torej: 9=0

1+9=10=1+0=1 ali 2+9=11=1+1=2 ali 3+9=12=1+2=3; torej = 9 v numerologiji = 0. (intermezzo)