Uf...zoprna zadeva...ja, ignorirala sta vse tvoje poskuse, da umirita otroka. Res, otrok ni nič kriv, če je tako vzgajan, sta pa starša resnično čudna...Sama vem, da bi poskušala vsaj očistiti mizo...ampak bi potem otroka takoj popokala in bi šli domov, da se ne zgodi še kaj hujšega... recimo razbitje kipca, ki nima vrednosti v denarju ampak v emocijah...spomin je le spomin... Naslednjič jasno povej, da z otrokom nista zaželjena, v kolikor ga mislita pustiti tekati samega po hiši...vsekakor je neodgovorno, če se starši sklicujejo na to, da je pač otrok...tudi najmlajši mora vedeti, kje ima prostor in kaj je njegova odgovornost...treba ga je tako vzgajati...če starši niso ukrepali že pri čečkanju po mizi, si očitno lahko dovoli kar mu šine v glavo...z leti bo takih "neprevidnosti" vedno več... Sočustvujem s tabo...tudi meni se zdi, da je stanovanje svetišče in dom, kjer ne more vsak razpolagati po trenutnem "navdihu"...