Hvala vam vsem za lepe želje...res sem se v tem obdobju naučila veliko, na nek način odrasla, soočila sem se s tem, da nimam več staršev, ona je bila edina še...čeprav se je moje težave zaradi toliko kapi niso več dotikale in niti nisem hotela njej o tem razglabljati, bile so samo še lepe stvari, tisto, kar smo skupaj doživeli, brali, prehodili, se prevozili, hodili v kino, na morje...sva se pa prejšnjo sredo, ko je bila še doma, kot bi vedele obe, prijele za roke in v dotiku uživale tišino...in še danes čutim njeno dlan, ki je bila tako topla in mehka..."velika" kot objem... Na oknu sem prižgala svečo, če me bo hotela obiskat...