yoko

NOČ. S kakšnimi občutki pomislite na noč? Meni se je namreč vedno zdela zelo skrivnostna.

Včasih se mi zdi, da gre vse v pravo smer, SEM OPTIMIST spet naslednjič pa se mi zdi, da SEM POTENCIRAN PESIMIST. Fora je v tem, da sem medtem ni nič takega zgodilo. Danes sem recimo PESIMIST. Zakaj imamo včasih take, drugič pa drugačne občutke?

Ma zakaj je na tem področju že toliko časa tako sušno? Sem preveč izbirčna? Je taka moja usoda? Je samo tako obdobje? KAJ, torej? Zlata ribica, prosim, pomagaj mi.

Manjka mi samodiscipline x!x

Nov izziv. Nov trenutek. Nova prošnja. Hvala, Yoko

Ja, Mick, naj zamiga malo ta naša x!x x!x x!x

Jaz pa sem pred kakšnim nastopom, tudi če si rečem, da se je treba izkazat , neznansko nesproščena. Jaz pravazaprav takrat sploh nič ne čakam, da bi se izkazala, ker me ne briga, ali se izkažem ali ne. V tistem trenutku sem močno napeta in komaj čakam, da bo stvar-karkoli je že- šla mimo. Če pa ugotovim, da sem se izkazala, se počutim dobro, s tem pa se naslednjič ne zmanjša nesproščenost. Nova stvar, ista neproščenost.

yoko v katerih okoliščinah si nesproščena ... zakaj? V veliko različnih okoliščinah.Mogoče je skupni imenovalec vsem tem okoliščinam želja, da bi imeli ljudje lepo mnenje o meni. Včasih se mi zdi, da bolj ko se trudim, da bi delovala sproščeno in naravno, večji je nasprotni učinek. Sem preprosta, drugje pa delujem ravno nasprotno.

Večji, večji!

Kdaj rečete samemu sebi: YES!!!

Mene pa zanima, zakaj nekaterim preprosto večkrat rečemo ne, čeprav so nam v redu. Smo prepričani, da nam ne bodo "ušli" in si zato dovolimo reči ne, medtem ko si drugim tega ne bi dovolili Ali pa si ne priznamo oziroma še nismo ugotovili, ali nam oseba, ki ji večkrat rečemo ne, sploh ustreza

Oppa, fajn tema. Razmišljam, kaj vi menite o tem... Zanima me, kje je ločnica, -med hudobnim človekom (ki je kollikor toliko pri pameti) -in človekom, ki je malo čez les in je zato zloben. Včasih naletiš na človeka, ki prav uživa v tem, da je hudoben.Sprašujem se, ali ga ni sram hodit naprej ponosno in pokončno. Ali bi ga ne moralo biti sram, če je vse v redu z njim?

Imam eno veliko željo (poleg veliko majhnih) x!x x!x x!x Ta želja je.....SPROŠČENOST! HA! Vsekakor zase (seveda tudi za druge, za tiste, ki imajo enako željo ali ki je še nimajo in bojo kmalu ugotovili, da niso dovolj sproščeni)... Torej zlata ribica, zdaj veš. Hvala!

Pozdravljena Zlata ribica, prosim te, da mi vnovič pomagaš. Pred mano je nov izziv in z njim povezana napetost pred "novim". Daj mi notranjo moč in zaupanje vase, da bom tudi tokrat kos izzivu. Hvala, Yoko

Vzela bi svojega psa, najlepšo knjigo, kremo za sončenje, klobuk in brisačo.

Torej, kje je meja med normalno občutljivostjo in preobčutljivostjo Zakaj torej nekateri jemljejo stvari preveč resno oz.preveč osebno in imajo občutek, da so središče sveta Mogoče zaradi preteklih izkušenj, zaradi samega karakterja, zaradi vzgoje, zaradi lepšega...? Zakaj? Kaj lahko človeka spremeni(zunanji dejavnik) ali kaj človek lahko pri sebi spremeni, da postane manj občutljiv oz.(bolje rečeno) normalno občutljiv?

Kaj bi vi rekli, kaj je za vas preobčutljivost osebe na izjave ali vedenje drugih? Lep dan x!x

Ne vem, kaj naj rečem. Vsekakor sem že pomislila na vrednost mojih prijateljev in postavila njihovo prijteljstvo pod vprašaj. Po drugi strani pa opažam,da smejo delat, kar hočejo in to tudi delajo. Delajo namreč, kar jim v določenem trenutku ustreza. V primerjavi z njimi ostajam jaz tista, ki ne ve, na kakšen način delat v določenem trenutku, kar mi ustreza ali sploh živet svoje sanje...tj. npr.videt druge dežele, druge kulture, spoznat nove ljudi, uporabit svoje znanje, itd., it na koncert v tujino, itd. Pod "znamenje" sem v prejšnjem komentarju mislila to, ali mi je sploh dano živet svoje sanje. Vedno se namreč ustvari taka situacija, da preprosto ostajam praznih rok. Ne vidim pa nobenega "znamenja", da bi mi olajšalo kakršnokoli odločitev.

Določene stvari lahko predlagaš samo nekaterim. Od teh nekaterih:Kaj pa, če ne more nobeden? Večkrat se vprašam, ali bi lahko bilo to kakšno znamenje?Na žalost pa ostane le retorično vprašanje!

S tabo se strinjam samo delno. No, mogoče se motim. Poglejmo en moj banalen primer:Recimo imam željo, da bi šla nekam (npr. na izlet ali pa na koncert ali kam drugam). Izrazim to prijateljem. Nikomur pa se ne da it na ta izlet v tujino (mogoče jim tak izlet ni všeč)ali kam drugam ali pa na žalost ne morejo. Zdaj imam vprašanje:Ali naj bom pogumna in naj grem sama na izlet v tujino/ali naj grem sama na npr. koncert,etc... ALI naj zatrem to željo (kot da je ni bilo) in rečem: tako pač je. Saj tudi ni "greh" , da greš kam sam, vendar je logično, da človek raje gre nekam z družbo kot sam. Lep dan x!x

Sanje predstavljajo zame skupek vseh želja, ki sem jih imela, ko sem bila še majhna in želje, ki jih imam še vedno in ki se mi še niso uresničile. Če v življenju živiš svoje sanje oz. če se ti zdi, da se ti je veliko želja uresničilo, po mojem imaš še dodatno moč, da razviješ določene svoje skrite potenciale. Dejstvo pa je, da uresničitev mojih sanj ni odvisna samo od moje volje.

Pri ljudeh ljubim: prijaznost in toplino, iskrenost, poštenost, dobroto, smisel za humor, pozitivno naravnanost, inteligenco, ljubezen do živali in ljudi, priznanje, da so zmotljivi,...

Zakaj smo z nekom samo prijatelji; v nekoga se zgolj zaljubimo in potem to mine; nekoga ljubimo; pri nekomu pa nam je že njegova bližina odvratna So to stopnje bližine ALI Je vsaka vrsta bližine nespremenljiva Je mogoče nekoga,ki nam je bil prej odvraten, ljubit in do njega čutit strast S prijatelji sem bila prejle na kavi in smo odprli to debato. Mnenja so bila zelo različna. Kakšno je pa vaše mnenje?

Bila bi kenguru (tako naspediran in poskočen ) ali pa lev (kralj džungle)

Všeč so mi gradovi, mogoče zato, ker so del zgodovine. Zelo všeč so mi obiski gradov, saj me takrat obide poseben feeling...odkrivanje soban in premišljevanje o tem, da so pred mnogimi leti živeli tam ljudje in imeli svoja upanja, svoje življenje, svoje skrbi, etc... Gradovi mi pridejo do izraza še posebej, če je lep sončen dan. Na žalost se ob pogledu na grad včasih spomnim tudi tlačanstva in z njim povezanih muk in pomanjkanja svobode, tj.osnovne človekove pravice.