No, je le nekdo še Nerudo omenil. Zdaj naj me pustijo pri miru. Zdaj naj se navadijo, da me ni. Hočem zapreti oči. Hočem samo pet reči, pet svojih najljubših reči. Prva je neskončna ljubezen. Druga je: doživeti jesen. Ne morem živeti, ne da bi listi leteli in se vračali k zemlji. Tretja je ostra zima, dež, ki sem ga imel rad, mehkoba ognja sredi divjega mraza. Na četrtem mestu je poletje, okroglo kakor melona. Peta stvar so tvoje oči. Ljuba predraga moja, ne morem spati brez tvojih oči, ne morem živeti, če me ne gledaš. Zamenjal bom pomlad za to, da me boš zmeraj gledala. F.G.Lorca: So duše So duše, ki nosijo v sebi modre zvezde ovenela jutra med listi časa, in čiste prostore, kjer slišiš staro šumenje domotožja in sanj. Druge duše nosijo v sebi boleče prikazni strasti, sadove črvive, odmeve glasu sežganega, od daleč prihajajoče kakor reka senc. Prazne spomine joka in drobtine poljubov. Že dolgo je zrela moja duša zdaj razpada mračna od skrivnosti. Kamni mladosti razjedeni od sanj padajo v vodo mojih mračnih misli. Vsak kamen pravi: »Bog je zelo daleč«.