-
Št. objav
1.934 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
13
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a The Dude
-
Na morju je zajebano bit? Prvič slišim.
-
se ti da povedat še kaj o filmu / brez spoilerjev? zakaj je že zakon?
-
Kuvrtat, nisem še videl Eckharta, da bi se toliko šalil. Ves čas mu gre na smeh . Kar se tiče uvida pa itak ni kaj rečt. Tip res ve kaj govori. In vse pove tako enostavno. Super v glavnem.
-
Saj boš razumela, ko boš razumela. . Če vedno reagiraš na enak način - torej občutiš nemoč, čutiš, da se ti je zgodila krivica ipd., ti takšna čustva kažejo na tvoj miselni vzorec. Torej, pričakuješ, da bodo ljudje do tebe pravični, ljubeznivi,..kaj pa vem kakšni vse še (to moraš sama raziskat). Torej imaš v glavi točno sliko, kakšni bi morali biti ljudje do tebe in tudi sama do sebe. Če kdo tej sliki ne ustreza, se v tebi vzbudijo določeni občutki. Ko boš to nekaj časa opazovala, boš precej dobro razumela, kaj se ti dogaja. Razumeti moraš, da ni ves svet narejen narobe, če ne ustreza tvoji sliki, pa če je ta še tako idealistična. Pravičnost, ljubeznivost in druge kvalitete so koncepti, ki jih ti sprejemaš. Lahko se izogneš ljudem, ki ti takšne občutke povzročijo, lahko pa tudi pri sebi razčistiš, zakaj se ti to dogaja. Ti ljudje ti le pokažejo, kaj še moraš naredit na sebi. To je razmišljanje v primeru, da te zanima iti bolj globoko. Sicer pa je prav, da jezo nekako izraziš (hkrati pa je fajn, da niso prizadeti bližnji . če takšni obzirnosti do drugih praviš zatiranje,..potem je to to). Je možno tudi, da npr. jezo v sebi opaziš, pa potem to energijo transformiraš. Ampak to je že druga tema.
-
Hja, Kuvrtat in Mantis, vsak si postavi svoje omejitve. Se sicer precej strinjam s Kuvrtatom, ampak moj način je takšen, da nikomur ne želim vsiljevati svojega mnenja. Mantis ti pač verjameš kakor verjameš in ne glede na svoja prepričanja si lahko srečna in dosežeš določen stopnjo zavedanje (mogoče zelo visoko) in pozornosti in živiš veselje in ljubezen. Vsak ima svojo pot. Malo bom pa vseeno pripomnil glede komentarjev glede jeze. Mantis, ti se jeze sicer zaveš, vendar če nisi zelo pozorna ne boš ugotovila vzroka jeze, ki tiči v tvojih miselnih vzorcih. Če tega ne ozavestiš ne boš nikoli mogla prekinit vzrokov za jezo in se bo ta vračala in ti jo boš zatirala. Vprašanje je torej le, kako globoko se želiš spoznat. Zato je Kuvrtat govoril o pozornosti in ne zatiranju.
-
Rigmor Gustaffson - Close to you
-
Uh, Tolstoj je pa tule lepo povedal
-
Meni je Free kul. Napisal je veliko argumentov in tudi vsi pozivi k nenasilju nad živalmi so zelo na mestu. Kar je sporno je le način, na katerega odreagira. Saj tudi s tem, da se malo dvigne na glas ni nič narobe, ampak pri Freeju je bilo na momente občutit pravo jezo. Porny, tudi tebe sem malo že skapiral. Pač provociraš, zato, da vidiš v katero smer in do kakšne globine lahko gre debata. Kar je kul, čeprav včasih izpade malo grobo. Vseeno pa znaš napisati dobre poste in sem nekatere tvoje poste že z užitkom prebral. Takšne člane forumi potrebujejo, kot pravi Porny! Samo pravo mero strpnosti in okusa je pa tudi treba imet.
-
Eh, Hercogova in Klepačeva že izgubili v Portorožu. Mogoče bo pa finale Kirilenko-Srebotnik,..to bi tudi bilo za pogledat.
-
Samo tile afrodizijaki so pa zelo močni, da preimenuješ spremuta v "spermuta"
-
Free za tebe: Veliko veš o prehrani in je bilo fajn prebrat malo vaše diskusije. Res, prav poznavalci ste nekateri (nič sarkazma v teh besedah). Sam se trudim čimbolj "zdravo" prehranjevat, pa še vseeno prevečkrat jem sladkarije, še več bi lahko vključil zelenjave, meso tako tako,..vsak teden 1x-2x,..kolikor mi paše. Je še precej prostora za izboljšave, pa sem prevečkrat prelen. ccc. Nekje na forumu sem bral trditve, da z mesom dobiš v sebe bolj grobo energijo, in tudi da ljudje, ki uživajo meso so potem bolj agresivni, čustveno močneje odreagirajo ipd. In da je vegetarijanstvo zelo potrebno, če hočeš v sebi kultivirat kakšne bolj fine energije. Recimo, da to drži. Free, kje so te tvoje fine energije. Veliko se razburjaš v teh debatah. x:Dx
-
Aja, Ok. no, sej sem že povedal, da rad podebatiram, samo nisem želel težit, če te ne zanima. Bom na kratko razložil, kako razumem svoj podpis. Ego je skupek predstav, ki jih imamo o vsem, kar nas obdaja. Je orodje, s katerim delujemo v svetu. Je konstrukt preteklih izkušenj. Če imamo svet zelo natančno definiran, to pomeni, da je naš ego močan. Če imamo torej predstave zelo močne, težko opazujemo in dojemamo realnost. Dojemamo jo preko teh predstav in je dojemanje izkrivljeno. Upam, da razumeš. Stavek: He who defines himself can not know who he really is govori o nevarnostih, ki prežijo iz močnega ega. Še enkrat, z egom ni nič narobe in ga potrebujemo,..pomembno je le, kakšno vlogo ima in kako ga uporabljamo.
-
Kaj zdaj spet izzivaš, če si pa hotela zaključit z debato Koga želiš definirat? Po moje govoriš o egotu.
-
no, meni je bilo čist zabavno podebatirat. Ajd.
-
Hehe, no še malenkost iz moje strani. Pri distanci sem mislil na to, da čustvom in mislim ne daš prevelike teže. Čustva ti samo pokažejo na to, kje imaš težave in kje ti gre dobro. Sama po sebi nimajo druge pomembne vloge. Če se z njimi identificiraš, potem enkrat ful uživaš, drugič trpiš. Če imajo pravo mesto v tvojem življenju, potem si bolj miren. Vzroke ti ni treba iskat, ampak če želiš ugotoviti in prekiniti svoje vzorce ponavljajočih se čustev, potem pač moraš ugotoviti vzrok. Potem se lahko vsaj odločiš. Pri tem ne gre za brskanje po preteklosti. Mene recimo ne zanimajo preveč težave, ki sem jih imel, ampak tiste, s katerimi se trenutno ubadam. Včasih, ko sem pozoren, opazim določeno čustvo. Če se večkrat ponavlja, me zanima zakaj. Včasih ugotovim, včasih pa kar traja, preden se mi posveti. Napisal sem, da preteklosti ni. Seveda so se stvari zgodile in preteklost kot takšna obstaja. Vendar ni resnična, ker jo vsak dan malo drugače dojemam,, odvisno od tega, kar se mi dogaja v življenju. Zato ji pravim iluzorna in se mi ne zdi vredno ukvarjat z njo. Itak se vzorci, ki so nastali v preteklosti večkrat pojavljajo še vedno in imam dovolj opravka s tem, kar se mi dogaja zdaj.
-
Mayan, nič ne želim pametovat,..samo debata me pa zanima. Če bi se kar strinjala, je konec debate. V tistem trenutku, ko nekaj pogrešaš je to tvoja resničnost in je dobro, da jo opaziš in se je čimbolj zavedaš. Se strinjam in ni nič narobe s tem kar občutiš. Vendar če greš bolj globoko, lahko odkriješ vzrok za take občutke. Kar sem napisal o razmišljanju o preteklosti je vzrok, da pride do takšnih občutkov. Če si prisotna skozi, potem ne boš razmišljala o preteklosti in ne boš pogrešala. Hkrati je zelo zdrava ena distanca do svojih občutkov in misli,..potem vsega ne jemlješ preveč resno in je življenje lažje.
-
Hm, Mayan, zelo različno dojemava stvari. No, če imaš tako rada "pogrešanje", potem pa uživaj v tem. In joči. Sam s tem nimam veliko težav, ker redko gledam nazaj (sicer imam svojih težćav ravno dovolj ). Tvoje srce je žrtev tvojih misli. Ker toliko gledaš nazaj, te srce boli, sicer te nebi. Mogoče se sliši filozofsko, ko tako govorim o preteklosti, ampak sem resno mislil kar sem napisal. Če to zate ne drži, se s tem ni treba ubadat. . resničnost pa zelo zanimiva stvar, ker si jo zelo različno dojemamo. Če si obremenjena s preteklostjo nasploh zelo izkrivljeno dojemaš resničnost. Resničnost lahko dojemaš, ko si popolnoma prisoten.
-
OK . Argumentiraj malo. Nočem živet v zablodah.
-
Kako nehati pogrešati? Vprašanje bi bilo lahko tudi: Kako ne živeti v preteklosti. Pogrešanje je hrepenenje po nečem,..želja, da bi nekaj imeli ali bili z nekom itd.. Če si torej želimo nekaj, kar smo nekoč imeli, živimo v preteklosti. Čarovne palčke ni . Jaz recimo poskušam biti čimbolj prisoten čim več časa. Aja, pa še nekaj. Preteklosti ni. Preteklost je bila. Je samo zdaj.
-
Hm, ti maš eno sliko o Jimu očitno v glavi. Ampak on je precej presegel stereotip komika in je odigral že nekaj zahtevnih vlog. Ampak, te nič ne silim k gledanju. Je še precej drugih zanimivih filmov.
-
Ja, to je pa res. Se da.
-
Ja, tudi jaz poznam nekaj primerov. Glede tamalega Puca pa ne vem kako mu gre, ampak očitno ne tako slabo - če se ne motim že sodeluje na grand slamih v svoji konkurenci. Sicer je pa v tenisu zelo težko uspet, tako da nič ne kritiziram posameznikov. Že sama baza igralcev, ki sploh poskusijo na mednarodni članski sceni je zelo ozka.
-
Uh, Aleph, zamujaš. Jim Carrey je odličen igralec, ti bom naštel par filmov, poglej kakšnega in komentiraj. Eternal sunshine of the spotless mind The Truman show Man on the moon - o znanem komiku Andyju Kaufmanu - mislim, da ga ni igralca, ki bi lahko odigral takšno vlogo. Dobro, potem je še precej dobrih filmov, ampak ti so mi najljubši njegovi. Moram pogledat kak novejši Stargate. Sem gledal tudi samo prvega. Samo ponavadi nimam rad nekih nadaljevanj. Prvi film mi je bil všeč,..veliko novih idej, dobri efekti, zanimiva zgodba. Je potem The ark of truth tudi na podobnem nivoju? Sama serija mi nekak ne leži, no .
-
Trtenjak lahko ugotavlja kar hoče,..na takšna posploševanja nikoli ne pristajam. No, pa recimo, da je njegova trditev dobra, vseeno nas kapitalizem sedaj sili v bolj individualno in tekmovalno razmišljanje in se bo tudi v športu pokazalo. Pri slovenskem tenisu po moje ni problem le v mentalnih blokadah ampak enostavno se nam pri 14 letu konča. Otroke spravimo na dober nivo do tega leta, potem pa ne vem, ali manjka pravih trenerjev, denarja, vztrajnosti ali vsega po malem. Vsekakor preskoka v profesionalni tenis ni. Tu pa so vedno tudi starši, ki takrat bistveno vplivajo na odločitve o razvoju otroka. Naši dokaj uspešno s Kanado. Malo sem tekmo celo pogledal in sem kar zadovoljen. Rašo je v formi in je pravi kapetan,..že na EP je pokazal zelo dobro igro in to zdaj nadaljuje. Sicer na trenutke kot vedno delajo nerazumljive napake in podarjajo žoge nasprotnikom, ampak so me prepričali v toliko, da verjamem da jim lahko uspe proti Hrvaški ali Portoriku.
-
Hja, možno, da ni tak talent, da bi bila med 20 na svetu,..ampak to bo čas pokazal. Zaenkrat je lepo, da imamo spet še eno med 100, ko sta tako Pisnikova kot Matevžičeva nekam prehitro končali karieri. Sicer pa Klepačevo slabo poznam in nimam predstave, kje je njen domet. Sicer je pa francozinja 20. igralka sveta , pa čeprav 18-letna, tako, da zgleda da gre za en velik talent pri tej francozinji. Jaz Klepačeve ne bi sodil po tem. Tudi s trdim delom se da prit visoko, sicer pa skalp 14-te igralke sveta tudi ni kar tako. Za basket tudi jaz nisem preveč optimističen, ampak šanse pa so. Naši niso favoriti in tvoja ocena moči reprezentanc.se mi zdi kar realna (Grke in Nemce postavljam za glavne favorite, ostale pa v borbo za 3. mesto). Bomo videli. Šanse sigurno so, ampak res je neverjetno, da imamo toliko odpovedi. Škoda za Smodiša. Z njim v reprezentanci bi pa bil že precej optimističen.