ja, danes je dan ko bi marsikomu rada marsikaj povedala. Sprašujem se, če sem res tako slaba ? Jaz zase res ne mislim. Vem da bi se morala malo zresniti po drugi strani pa - za koga že. Pravijo, da kar te ne ubije te krepi pa se ne počutim nič močnejšo. Ali pa sem, pa sama sebe zavajam. Ali mi je res hudo, ali samo mislim, da mi mora bit, ali sem sam prepričana, da bi mi včasih v taki situaciji bilo. vem da nisem srečna in vem da imam pravico biti srečna - pa vendar a res tako boli? Ali res verjamem, da nisem vredna lepih stvari ali se samo skušam prepričati. Kot da bi sstala pred vrati in se bala vstopiti. Bilo je že huje in tudi bo še huje - toda v vsem se počutim samo. In komu bi rada vse to povedala? Edini pomembni oz najpomembnejši osebi v svojem življenju - sebi. Vredna sem ljubezni, vredna sem družbe, vredna sem ssreče. vredna sem