Tjasa, po eni strani te stekam kaj mislis, vendar bi imela pripombo samo glede onega smučanja. Otroci so otroci in ko gredo vsi v šolo v naravi ali naravoslovne dneve ali športne dneve itd....je težko otroku reči, da ne more iti. Pa tudi otroci jih nekako izločijo. In postanejo **outsajderji** Tudi sama sem dostikrat financirala take podvige otrockom. Koliko je to enega veselja in radosti in spominov za celo življenje. Časi so zdaj dosti drugačni. Pred 20 in nekaj leti, ko smo šli v šolo v naravi smučanje, edino ena deklica ni šla z nami, ker starši enostavno niso imeli denarja. Doma so imeli več otrok in živeli so zelo skromno. Še danes se spominjam njenega izraza, ko je rekla, da ne bo šla. Še otroško naivno sem jo spraševala zakaj....ona je pa le stekla stran s solzami v očeh. Pa sva drugače skupaj sedeli od 1 razreda. Meni takrat pač to ni bilo jasno in najbrž bi se tudi jaz počutila grozno, če bi bila edina, ki ne bi šla. Pa še to zaradi revščine, katere se večina ljudi zelo sramuje. Znanka, ki je učiteljica, se srečuje s tem kar pogosto. Se spominjam, ko so imeli zbiralno akcijo starega papirja, za eno begunsko deklico, katere starši ravno tako niso imeli denarja, da bi ji plačali šolo v naravi. Otroci so se zorganizirali in vsi prav vsi brez izjeme so sodelovali, ker so želeli, da gre tudi ta deklica z njimi.