Boris naj te še jaz pozdravim, človeku, kar dobro dene, ko vidi kako je pogrešan Danes pa dan za kaj postoriti doma. Že včeraj bi morala na morje, pa sem se odločila, da grem v četrtek, zdaj bom pa še to najbrž prestavila na drugi teden. Se mi nekako ne da. Iz kroga mojih 4 najboljših otroško-mladostniških prijateljic je N. umrl oče. Vedno sem zadolžena za organizacijo rož in pošiljanja telegramov ter ostalih stvari. Nekako se vedno strinjajo, da jaz to pa res naredim veliko boljše kot one. Ja pismo a nobena ne zna do cvetličarne? No pa pustimo zdaj to....to je pač moja vloga med nami, že leta in leta...ampak se mi zdi hecno, ko to povedo. Me, nikoli ne bi znale, tako kot ti. Za vsako priložnost sva midve z N. bile zadolžene za pisanje govorov, sporočil itd...še danes me pokličejo in prosijo za tovrstne usluge. N. je vsaj novinarka po profesiji in njeni texti so res dobri in kvalitetni. V bistvu me take stvari vedno pretresejo....in sem pomislila, da so že 3 izgubile očeta. Živa sta še moj oče in od J. Težko se je soočati z tako izgubo, meni je pa že misel grozljiva, si ne predstavljam. Sicer pa imam težavo z tem, s sprejemanjem tega dejstva. Uživajte vsak dan, ki ga imate. Jaz sem danes že 2x klicala starše, sta na poti, ob takih dogodkih me vedno zagrabi panika in kličem vsakih 5 min, če sta že prispela. Me je mama že zadosti imela in je rekla naj neham klicarit, ker sta zdrava in ok...bosta poklicala ko prideta