Jejhata jejhata Lia, pa tebe život daje aka luna v raku ... Men tolk dogaja, da res nočem tlele morit in ljudem cajt jemat, da berejo moje umotvore. Samokritika je močna stvar pri meni. Jebela cesta in tale študentska scena sem včeraj dobila popust za na sejem, se je moj tolk režal, ampak hočem zdele vse tele popuste izkoristit, saj sem tolk keša spičla na šolnino, da teh 300 ali 400 tolsov res ni kaj, ampak sem slučajno imela identifikacijo s seboj k jest te stvari vedno doma pozabim oz. pozabim da sploh imam. Se je pa dons zgodila ena hecna stvar, se mi je posredno preko prijateljice javila srednješolska profesorica, da mi razloži neke fore, ki mi niso jasne, dala domačo številko in jutri imava zmenek ful mi je dobro, ker se me še spomne in ohranja lep spomin na me K tale moj predavatelj zdaj je čist divji akademsko abstrakten ko sem videla vse one zbegane poglede v predavalnici mi je bilo takoj jasno, da sem na konju, ker vsaj vem o čem govori, saj ne da bi znala....al ipaq Jaz tudi pogrešam zgoraj naštete, pa kako konkretno šalo, kapo in rokavico, pa kak vrtičkarski nasvet itd... recimo konjske prigode Srebrnega itd..... Malce distance seveda ne škodi je pa fino, če se kdo pofočka sem in tja, se poštampiljka in gre naprej v lajf. Aja k sm že tle, da povprašam, za kak dober hotel v Barceloni, kjer te ne oderejo na suho? Ima kdo kak podatek na lagerju? Evo sm že pri se približujejo izpiti s hitrostjo sončne svetlobe jaz pa še vedno bluzim