cosma

Danes sem si ubodla Fuksit z rubinom in pa žad. Ne me vprašat zakaj, kar mogla sem. Sicer je ona teta, ki tam prodaja rekla, da je fuksit mega za vse, žad pa itaq že vemo kako in kaj. Veš kaj več povedat o fuksitu?

Bast, lohk bi kako teglo original ajvarja prnesla Drgač pa čist našponan, čist na auf, čist kr neki skos. Pa počutim se kot bi me kdo ugasnil, tko sm mal v leru, pol je pa težko normalen tempo hvatat. Od ponedeljka sem imela koroško frendico na obisku, sva se imele ful dobro. Pa sploh nisva nič čenčali ali kakih ženskih razgovorov imeli....čas minil, kot bi mignil. Danes si ubodla v lekarni, lecitin mal za koncentracijo, pa fidi Q 10, pa omega 3, pa fhes, pa mal aloe vmes ubodem, regrat+motovilc, upam, da se tole malce dvigne. Jutri odfrčim v Istambul, komaj čakam ful mi je tam tak energy spot. Pa frendica me tam čaka, si bo vzela čas mal za razkazat itd..itd...blabla Grem naprej....lajf, kljub temu, da se nekomu končuje, špona naprej in svet se ne ustavlja, le malce težje se vrti od žalosti in skrbi.

Ej, dons pa res....čustveno nabit dan...res težak, soočanje z minljivostjo in izgubami. Grem panat, da bom jutri lahko spet šla v nov krog!

Nč več ne rečem, k spat ne bo mogel, če bo tole bral Hawk!

Ma saj vsi vemo, da je pupica

Praviš, da je žlahten žlahtnožlehten.press

Zna bit, mor'bit zaradi skale s katero sem se zadnjič treščla, po navideznem namišljenem tretjemu uču. tudičesikozmičennivsezlatokarsesveti.press

Dogaja

Ah, eni imate protekcijo....jaz, ki sem navadna raja, bom pa morala v vrsto v Vale-Novak ......

A ni ona znana zdaj kot Miranda Rumina?

prestopil je

Ej mene tole tu mač. Kamere vse uprte tjakaj v njegove sobane, sick Ok, štekam, da je pomemben mož, štekam da mu ljudje želijo le dobro, štekam, da tak kot je bil, je edinstven in neponovljiv. Obrneš tv na CNN in BBS in večino tujih postaj, vse imajo in live posnetke in vsakih nekaj minut javljanje, da še diha. Kje je tu spoštovanje človeka? Spoštovanje življenja? Je to humano? Tu mač. Take stvari, bi morali prepovedati. Cela vas v globalu **slavi** njegov odhod. Kdo od nas bi si pa želel tak cirkus okoli sebe v svojih zadnjih urah. Ali pa, če bi se to dogajalo našim bližnjim. Tv, gre preveč v skrajnosti. Dragi Janez,

Razlika med DHARMO in KARMO: Dharma je na nek način: STRATEGIJA. Karma pa je v tem oziru TAKTIKA. Pogosta zmota: Veliko ljudi karmo enači z neko vrsto kaznovanja. Karma pa po Budi nima namena ljudi zlomiti. V resnici niso naloge nikoli močnejše od nas samih. Bolj pravilno bi bilo nadloge, probleme, težave ali naloge, ki nas doletijo razumeti na tak način: ČE SO NALOGE TEŽKE, TO POMENI, DA SMO TUDI MI MOČNI! Zato bi lahko bili v resnici zares ponosni nase, če se pred nami pojavijo zares velike naloge. To pomeni, da smo dovolj močni, da smo jim že kos. Dharma je tista, ki človeka poriva k cilju (je namen in pot), karma pa kaže na način, kako boš to naredil. Če sem v življenju lagal, kradel, ubijal ... bot to tudi dobil nazaj, zato da mi postane enkrat jasno, kaj sem počel in da sem to tudi jaz počel. PRAVICA! Vse to se nam lahko razodene tudi skozi sanje, intucijo ... V Tibetu je bilo npr. govora o t.i. štirih ravneh zavesti: a) budnost plitke sanje c) globoke sanje d) in nekaj kar je nad vsem tem - NIHČE NE BO NIČ NAREDIL NAMESTO NAS! Odločitev, da stopiš na pot, ker nima več smisla, da se stalno vrtiš v krogu, da vsak dan živiš eno in isto in v življenju samo reagiraš na neke spodbude iz okolja, je naša lastna. Učitelj je tu le, da nas spomni na to, karma pa nam bo pomagala (z nalogami, ki bodo pokazale, kaj je treba preseči), da se bomo premaknili ... Pri vsakem koraku, ki ga naredimo v tej smeri, nas spremlja nek zares dober notranji občutek. Vsak tak korak spremlja neka radost. In ko nekaj v sebi presežemo, za kar smo mislili, da ne bomo nikoli zmogli, je ta občutek spet tu. Vsak korak, ki ga narediš k svoji nesmrtni naravi, ti prinese moč in radost! Na karmo se velikokrat navezujejo tudi neke nezadovoljene želje. Lahko so to neke vrste zasvojenosti: cigareti, pijača, droga, lahko tudi hrana ali spolnost ... Gre torej za tiste želje, ki hranijo zgolj tvojo nižjo naravo. In ko si se na npr. pijačo navadil, jo enostavno hočeš imeti in po njej hrepeniš. In ko na koncu takega življenja umreš, umreš skupaj s temi željami, navadami, užitki in hrepenenji. In ta nezadovoljena želja (v posmrtnem življenju namreč nimaš več želodca, da bi hrano in pijačo užival, ne brbončic na jeziku, da bi to okušal ... enostavno nimaš več snovnega telesa) te pripelje nazaj v novo življenje. Tako se rodiš še enkrat, da bi spet imel želodec in bi užival hrano ... Ta svet pravzaprav le izpolnjuje naše želje! Žal pa bivanje v njem vedno spremlja tudi trpljenje. Pot do zadovoljitve vodi torej skozi trpljenje, in ko življenja in z njim trpljenja ni več, spet trpiš zaradi nezadovoljene želje in se spet rodiš ... Prav tega bi se morali znebiti! Sčasoma bi morali razviti neke vrste ravnodušnosti do vseh teh razvad in navad ... če pijača je, prav, če ne, pa tudi prav ... brez skrajnosti! - NE VERJEMITE SLEPO! Buda je učil, da naj se ne verjame nobeni avtoriteti! Niti njemu ne, če tega, kar uči, ne začutimo v sebi! Tisto, česar ne ponotranjimo, samo po sebi ni nič vredno! In tisti, ki nekritično prenašajo in citirajo tuja mišljenja, so v resnici le navadni fanatiki. - VAŽEN JE NAMEN! Nič ne pomaga, če smo zgolj preračunljivi in razmišljamo, da bomo naredili to in to, da bomo dobili to in to (npr. da nekdo hodi v cerkev, samo zato, da bi si zagotovil mesto v onostranstvu ...). Takšno dejanje je brez vsake vrednosti! Nič ne pomaga. - NA POTI JE POTREBNA VOLJA. Tudi razum je potrebno uporabiti kot orodje, vendar se je potrebno zavedati, da ga bo treba nekoč tudi preseči. NESMISELNO SE JE KAR NAPREJ SPRAŠEVATI SE O NESKONČNOSTI, STVARNIKU ... bolje se je spraševati o tem, kaj se dejansko da narediti ... - Učenje je kot SPLAV! Je le pomožno sredstvo in ne cilj sam! Ko smo na tej strani reke, nam splav (učenje) pride prav, da pridemo na drugi brez reke (cilj). Ko smo na drugi strani reke, lahko splav brez škode odvržemo, saj nam ne koristi več. Buda je v tem oziru rekel celo, da SO UČENJA ZA TISTE LJUDI, KI NISO PREVEČ BISTRI! Zato ni smisel v tem, da nekomu enostavno serviraš resnice. Bistveno je, da ga napeljuješ k temu, da začne sam iskati! - NE TEORIJA, LE PRAKSA! Znanje nima nobene vrednosti, če je zgolj teoretično. Znanje je v delovanju! Moraš ga ponotranjiti. Moraš ga živeti! - ENAKOST BITIJ. Brahmanizem je v svojem zatonu začel ljudi deliti na kaste, Buda pa je učil svojih spoznanj tako moške kot ženske, tako stare kot mlade ... Pravil je, da so tudi druga živa bitja na poti do razsvetljenja. - ČISTA RESNICA JE NEDOUMLJIVA. Nikdar ne smeš biti tako zelo napihnjen in nadut, da si dovoliš reči, da je to in to resnica! Pripomba: Da si ne bi kdo domišljal, da je Budi uspelo le zato, ker je pod drevesom meditiral (zato, da mu je na koncu uspelo, se je trudil na tisoče življenj že veliko pred tem). Le meditacija je na poti do razsvetljenja premalo! In če se človek pred tem moralno in etično ne očisti, je lahko celo zelo škodljiva. Človek mora biti najprej moralno in etično čist! Budizem tudi pravi, da so vse te novodobne delavnice instant duhovnosti in vikend delavnice hitrega odpiranja čaker nevarne. Prav iz tega razloga. Razvoj namreč zahteva svoj čas! - VSE OB PRAVEM ČASU! Vse tehnike služijo zgolj temu, da se utiša nižja narava in da se umiri telo. Meditacija je tista tehnika, ki nas poveže z duhovnim. Najprej pa je potrebno očistiti svojo osebo, obvladati ego in postopno presegati različne vzorce ... Npr. Glas tišine (Tibet) pravi: Ne glej nazaj! Glej naprej! S tem želi povedati, da naj se učenec ne obremenjuje s stopnicami, ki jih je že prehodil ... Štiri plemenite resnice 1) SVET JE SVET TRPLJENJA Je svet muke, bolezni, smrti ... zgori ti hiša, ne maraš svoje službe, zjutraj moraš zgodaj vstati ... Buda pravi: Tako kot mora zdravnik priti k človeku, ki je v bolečinah, da bi ugotovil, da je bolan. Bolečina je znak bolezni! 2) VZROK TE BOLEZNI Če si zlomimo nogo, lahko iščemo vzrok v našem pretiravanju ali nerodnosti. Buda se je vprašal: Zakaj je bolečina v tem življenju? In ugotovil, da je odgovor: ŽELJA IN NEZNANJE. Ker si želimo stvari, ki trajajo le začasno, se vedno znova rojevamo. Neznanje pa zato, ker tega ne vemo! Buda je med drugim rekel tudi, da je problem lahko v tem, da ta svet preresno jemljemo! Morda smo se enostavno napačno usmerili ... Najhitreje nam bo jasno, če se vprašamo: Kaj ima večje trajanje? Novi avto ali ljubezen do osebe. Avto bo potrebno že čez nekaj let menjati, če pa je ljubezen prava, lahko traja večno. Ljubezen je večna kategorija, saj izvira iz duhovnega. 3) OBSTAJA TUDI STANJE VEČNE NEBOLEČINE, ZDRAVJA ... to je realno stanje obstoja in ji rečemo NIRVANA. V nirvani ni te bolečine. Ta svet si lahko predstavljamo tudi kot neke vrste kino. Vsi skupaj smo si naredili nek film, si razdelili vloge, napisali scenarij, izbrali režiserja in naredili film, ki ga živimo in smo si ga sami ustvarili. Dokler smo del tega filma, ne verjamemo, da je zunaj kinodvorane še drugi svet. Tam zunaj ni več trpljenja, ni bolezni, izgine dualnost človek – svet! 4) KAKO DOSEČI TO STANJE, kako priti ven? Obstaja zdravilo, obstaja POT, temu je Buda rekel osemčlena pot ali MAGASAKA! 8-člena pot 1. POT ZMERNOSTI in razbijanja neznanja. Tako kot življenje, je tudi pot boleča, saj moramo sekati s svojimi navadami. Na tej potina pridejo prav naslednje tri kategorije: - MODROST ali pana (to je vedenje za kaj gre, vedenje, kaj narobe delamo in zakaj tako delamo, vedenje, da je vzrok naše bolečine v pohlepu, sovraštvu ...), - MORALNOST ali sila - KONTEMPLACIJA ali samadi. 2. PRAVILNA TEŽNJA: da torej vemo, kam se usmeriti, da pravilno delujemo ... Potrebno se je usmeriti k dobremu! 3. PRAVILEN GOVOR: izogibati se moramo lažem, obrekovanju (obrekovanje širi neslogo med ljudi), grobim in krutim besedam (ker prizadanejo), nekoristnim besedam (ker so izguba časa). Konfucij je npr. rekel: Ko človek sreča nedostjonega človeka in se z nim pogovarja, izgublja besede (bolje bi bilo molčati). Če pa sreča dostojnega človeka in z njim ne govori, izgublja človeka. 4. PRAVILNO DELOVANJE: - izogibajte se ubijanju z duhom obdarjenih bitij, - izogibajte se kraji (karma ti bo dala vse, kar potrebuješ in si zaslužiš ... če vzameš, kar ni tvoje, boš moral to nekoč plačati), - izogibaj se nezakonitim seksualnim odnosom (prešuštvo), - za meniško skupnost velja celibat (vendar ne kot prepoved: bolj v tem smislu, da bi moral vsak posameznik, preden se sploh pridruži meniški skupnosti, opraviti s to željo po spolnosti. Če posameznik ni opravil s to željo, je vzdrževanje od spolnosti zanj škodljivo! Sprejeti je treba dejstvo, da dokler si na neki stopnji razvoja, enostavno nekaj delati na silo ... zato tudi takšne anomalije v vrstah krščanskih duhovnikov (pedofilija, zlorabe): ker so tam posamezniki, ki z željo po spolnosti še niso opravili, nasprotno ... morda z njo celo še velik življenj ne bodo sposobni opraviti ...). 5. PRAVILNO ŽIVLJENJE Tu Buda govori o tem, kaj naj bi v življenju delali za preživetje! Ni namreč vseeno, kakšne službe se lotevamo. Vedno se je treba izogibati zlu! Ogibati se je treba naslednjim delom: vedeževanju, trgovini z ljudmi, živimi bitji, strupi, orožjem, vse, kar je povezano z izdajstvom, vsi poklici, ki na nek način škodijo drugim bitjem ... 6. NAPOR IZOGIBANJA DEJAVNOSTIM, KI NAS BI NA NEKAJ NAVEZALA! Dal je celo primer, kako bi se dalo tako zlo razvado premagati. Npr. nek kadilec bi lahko uporabil eno slabo razvado, da bi z njo premagal drugo. Tako bi škatlico cigaret dal na omaro in vsakič, ko bi si zaželel cigaret, bi moral, da bi škatlico dosegel, iti po stol, stopiti nanj, cigareto vzeti in pospraviti stol. Slej ko prej se mu ne bi ljubilo spet po stol in bi raje zdržal brez cigarete ... tako bi z eno slabo lastnostjo (LENOBO) premagal slabo razvado (KAJENJE). - govori o naporu razvoja; o tem, a je potrebno venomer uriti voljo, da se ustvarjajo dobra dela ... razvijati je potrebno pozornost, radost in ravnodušnost (to zadnje pa ne pomeni nekakšno brezdušnost in da bi nam moralo biti za nekaj vseeno, temveč to, da to nekaj dobro prenašaš), - napor preseganja; govori o tem, da znaš slabosti preseči .. - napor ohranjanja; najtežje od vsega pa je vedno obdržati doseženo! 7. PRAVILNA POZORNOST Naučiti se moramo opazovati telo, svoje misli, telesne pojave, občutke, raven energije ... tako slej ko prej ozavestimo dejstvo, da marsikaj v našem telesu deluje avtomatsko ... naše telo deluje kot stroj. In takrat se vprašaš: Ali sem res jaz tole telo, če vse to, kar sem, deluje brez mene in samo od sebe. In potem je potrebno opazovati ne le nižji jaz, ki postaja avtomat, ampak tudi višji, ta k kateremu se bližamo. Pozornost je potrebno vzgojiti in povečati kvalitete: - jasnosti - zbranosti - koncentracije. 8) PRAVILNA KONCENTRACIJA je koncentracija na nesmrtno naravo. Pravi način je MEDITACIJA (povezovanje z duhovnim, združitev z nesmrtno naravo)! Govorimo torej že o ZDRUŽITVI (oz. kontemplaciji). Obdobja takih združitev z nesmrtnim je potrebno le podaljševati. Priporoča v branje: - Dharmapada - Vprašanja kralja Melinde

3. predavanje BUDA in BUDIZEM Buda je tisti, ki je prinesel budizem človeštvu. Budizem je učenje, ki govori o smislu. O tem, da se morata razvijati tako posameznik kot kolektiv. Da je rast, razvoj nujnost! Vsa velika učenja govorijo o tem, da je človek tudi duhovno bitje! Buda sicer nikoli ni govoril konkretno o duši ali duhu, je pa vedno govoril o nekem principu, ki nadživi zemeljsko življenje. In na nek način je govoril o istem. Da torej s smrtjo življenja ni konec, temveč da se nasprotno, s smrtjo začne le drugačne vrste bivanje. In to je tisto, kar mora človek dojeti: - da je le na neki stopnji razvoja, - in da se večina ljudi vrti v krogu (vsak dan le odživijo in to je zanje že vse). Učitelji življenja pa nas prihajajo vsake toliko opominjati na to. Na edini smiselni cilj življenja in ta je: PRIDOBITI SI VEČ ZAVESTI! In to: da ta svet ima nek smisel. Smisel tega sveta je, da se skozi ta svet človek razvija kot bitje. Ta svet je svet samsare. Vse je energija! Vse se spreminja! Vse teče, vse je tekoče, tudi materija, le da je njen tek počasnejši, ker je materija gostejša, bolj groba energija. Tudi naše telo se neprestano spreminja. Vseskozi se spreminjajo tudi naši občutki, misli, stališča ... saj je vse to taisti svet sprememb! Pravi človek pa se nahaja nekje nad vsem tem! In Buda je učil o vsem tem na svoj poseben način. Trdil je, da ni prinesel nič novega. In dejansko njegovo učenje temelji na brahmanizmu, še preden se je to učenje izrodilo. Ko so se brahmani začeli imeti za nekaj posebnega, se postavili za posrednike do božjega, je Buda ta znanja prenesel množicam! Na novo je osmislil taista učenja – ki so z izrojevanjem brahmanizma izgubljala svoj smisel -tako, da je ponovno poudaril ideje na račun forme! Budino učenje je le reforma starega! Buda kot človek Buda je bil človek (tako kot je bil Jezus človek) iz mesa in krvi. Kot vsi drugi. Rodil se je kot Siddarta Gautama, nadiimek Buda (ki pomeni buden, razsvetljen) pa je dobil kasneje. Njegov življenjepis nam je bil podan skozi legende, prvi zapisi o njegovem življenju namreč datirajo od 400 do 500 let po njegovi smrti (okoli leta 100 po našem štetju). Tudi Buda namreč ni v svojem življenju ničesar napisal. Vse kar je govoril so zapisali drugi. Rodil naj bi se leta 560 pred n.št., meseca maja ob polni luni! Na tistem koncu sveta poznajo drugačno štetje in z njim razumevanje časa kot pri nas. Čas so delili na dolge dobe, ki so jih imenovali juge (ena juga traja okoli 432.000 let) in Kalijuga je bila t.i. črna doba (začela se je pred 5000 leti in še vedno traja). Pred njo je bila bronasta doba, še pred njo srebrna in še pred njo zlata doba. Te štiri dobe skupaj (prehajajo iz ene v drugo kot letni časi), tisoč takih dob (jug) pa sestavljajo eno kalpo. Buda se je rodil kraljevi družini v mali kraljevini, 40 km od Himalaje, Nepal. Njegov oče je bil kralj – bojevnik, mati pa je umrla teden dni po rojstvu sina, zato ga je vzgajala njegova teta. Budhino rojstvo je napovedal puščavnik, ki je nekega dne prišel v mesto. Napovedal je, da se bo v tej in tej družini rodil velik človek, ki bo postal ali velik kralj ali pa velik modrec! Rekel je tudi, da mu je žal, da tako velikega človeka ne bo srečal v dejanskem življenju, saj bo prej umrl, kar se je tudi menda uresničilo. Oče si je seveda močno želel, da bi Buda postal veliki kralj! Zaprl ga je v zlato kletko in mu skušal prikriti vse težave tega sveta, da se v njem ne bi prebudil učitelj. Siddarto je vzgajal kot bojevnika. Pri 19 letih so ga poročili z neko princeso. In tako kot je bilo takrat v navadi, se je moral ženin pred tem za nevestino roko pošteno potruditi. Priredili so tekmovanje v pesništvu, plesu, vojaških veščinah, tekmo v lokostrelstvu ... in legende pravijo, da se je mladi Siddarta v vseh odlično odrezal in zmagal na vseh področjih. Legende npr. govorijo o tekmi lokostrelstva: lok, s katerim naj bi streljal, naj bi bil tako težak, da ga niso zmogli dvigniti niti trije ljudje, Siddarta pa ga je potem dvignil sam in ustrelil v čisti center. Leto kasneje se mladoporočencema rodi sin Rekule (v prevodu: okov). Simbolika ni zanemarljiva, saj je bila ljubezen do sina zanj resnično eden največjih okov. Vse ima torej neko simboliko. Oče je v strahu, da ima njegov sin še drugo naravo (Siddarta je namreč veliko razmišljal, se občasno umikal v osamo ...), naredil vse, da se prerokba ne bi uresničila. Podaril mu je štiri veličastne parke. Da ne bi mislil na druge stvari, je parke napolniz z vodometi, rožami, vsakovrstnim bogastvom in lepimi dekleti. Bogovi (takrat so jim rekli Deve), ki so ga z nekim namenom poslali na svet, pa so (tako pravijo legende) videli, da gre vse skupaj v napačno smer. Zato so se odločili, da ga spomnijo na poslanstvo in mu v parke nastavili razne »opomine«: V prvi park so mu tako med nekim sprehodom »nastavili« bolnega človeka. Siddarta je prvič v življenju videl bolnega človeka, zato se je čudil, češ, kaj pa je zdaj to? In mu je spremljevalec povedal, da je človek bolan in da vsak človek kdaj zboli. Da je to del tega sveta. In nato v drugem parku srečata starčka. In spet se mladi princ čudi, kaj pa je narobe s tem človekom in mu spremljevalec razloži, da je vsak človek najprej otrok, nato mladenič ... in na koncu se vsi postaramo. V tretjem parku tako srečata mrtveca. Kaj pa je s tem človekom? In spremljevalec, da na tem svetu ljudje na koncu tudi umrejo. Tudi smrt je del življenja vsakega od nas. V četrti park pa so mu Deve nastavile puščavnika, ki meditira. Spremljevalec je princu razložil, da je to človek, ki išče rešitev za ta trpeči svet. Človek, ki išče osvoboditev. Vse to je na Siddarto delovalo kot šok! Tako kot smo ljudje v šoku vsakič, ko nas nekaj zares udari, ko udari blizu (tako kot bolezen in smrt med naše najbližje). In s šokom pride streznitev. Deve so Siddarti tako pripravile streznitev. In fant je začel o vsem tem razmišljati ... In tako se je pri 29. letih odločil, da bo šel v svet, se odrekel prestolu, vsemu bogastvu in udobju in v svetu poiskal resnico, rešitev ... Odločitev je bila tako nenadna, da je slekel kraljevska oblačila kar med enim od sprehodov v njegovih parkih, nase navlekel stare cape, si porezal dolge, črne lase in jih dal, da jih v spomin odnesejo njegovi ženi. Pustil je kočijo in krono zamenjal za skodelico, s katero je potem hodil in prosil za hrano. Iskanja Siddarta je šel resnico najprej iskat med puščavnike. Brahmani so ga učili iz filozofskega sistema ved in upanishad, naučil se je meditacije in psihofizičnih vaj ... takrat se mu je pridružilo tudi pet puščavnikov, ki so nekako začutili, da ima Siddarta velik potencial. »Če bo komu uspelo, bo uspelo njemu!«, so rekli. Siddarta se je torej najprej odrekel vsemu. Po zgledu puščavnikov – asketov se je odrekel obleki, hrani, jedel je le za manj kot pest riža in vodo, se mučil in trpinčil, tako da je bil kmalu na samem robu smrti. In ko je bil že povsem izmučen od takega načina življenja, se je nekega dne sesedel na robu reke. Mimo sta se v čolnu pripeljala oče in sin. Oče je učil sina igrati na lutnjo in Siddarti je prišlo na uho, kako mu je razlagal, da strune na lutnji ne smejo biti preveč napete (saj lahko počijo), pa tudi ne premalo napete (saj potem na lutnjo ni mogoče igrati). Ko je Siddarta to slišal, ga je prešinilo. Naenkrat mu je postalo jasno, da ne le pri lutnji, tudi v življenju niso dobre nobene skrajnosti. In on je doslej živel skrajnosti: življenje na dvoru in zdaj življenje puščavnikov. Tako izmučenega ga potem najde neke dekle, ki mu vsemu izmučenemu pomaga in ga nahrani in sčasoma si je Siddarta opomogel. Pod vplivom novega spoznanja, se odreče puščavniškemu življenju, ki je le ena od skrajnosti, in se odloči, da se bo usedel pod drevo Bo in začel meditirati. Meditiral in premaknil se ne bo od tam toliko časa, dokler ne bo dosegel razsvetljenja. Njegova odločitev je bila tako iskrena, globoka in močna, da so celo – tako pravi legenda – bogovi zatrepetali. Enemu od bogov je šla Siddartina odločitev še posebno v nos, zato mu je začel pošiljati razne preizkušnje: - dvom, strahove in lepe ženske, ki bi ga morda lahko odvrnile od odločitve, - skušal ga je zastrašiti tudi s svojo lastno podobo. A Siddarta je ostal skozi vse te preizkušnje miren. Popolnoma miren. Te preizkušnje so trajale 49 dni, kar ima svojstveno simboliko (kot smo že govorili, naj bi bil človek sestavljen iz sedmih slojev in vsak sloj še iz nadaljnih sedem, 7x7 pa da 49). V tem času meditacije je Siddarta – Buda spoznal vse. Preteklost, sedanjost in prihodnost. Spomnil se je namreč svojih preteklih življenj in smisla tega življenja. In tako doživel RAZSVETLJENJE! Takrat postane Siddarta Buda! In Bude so pravzaprav vsi tisti ljudje, ki dosežejo razsvetljenje! Gre še poudariti, da je tudi Buda svoje razsvetljenje dosegel šele po več tisočih življenjih, torej dolgem dolgem času (tako kot vsi drugi). Buda bi takrat lahko enostavno vstopil v NIRVANO (stanje popolne blaženosti), vendar legende pravijo, da ga je sam Brahma skušal prepričati, da naj ostane v samsari (materialnem svetu sprememb) in uči še druge. To samo kaže na to, da ga v resnici nihče ni mogel v nič prisiliti. Niti bogovi ne morejo človeku nekaj ukazati ali ga v kaj prisiliti, lahko ga skušajo le prepričati, mu svetovati, na človeku pa je, ker ima svobodno voljo, da se odloči kaj bo storil. In Buda se je menda nekaj časa obotavljal. Zavedal se je, da ga, če ostane, čaka zelo težka naloga. To, kar naj bi učil ljudi, je ljudem težko razumljivo. Ljudje ga ne bodo razumeli (nekaj podobnega je govoril že Platon v svoji zgodbi o votlini in ideji: tisti, ki je šel ven iz votline in ugledal zunanji svet, naj bi se vrnil in drugim, ki še nikoli niso bili zunaj votline, razlagal kaj vse je tam zunaj in da to kar poznajo ni vse ... so ga ti sploh sposobni razumeti, če tega niso sami izkusili in videli?). Ko pa je Buda potem videl ljudi, kako se vrtijo v krogih in trpijo povsem brez razloga, se je v njem prebudilo sočutje do ljudi. Zato je ostal. Takrat je bil star 35 let, za seboj pa je imel že 6 let iskanja. V nekem parku ga je našlo tistih pet puščavnikov - učencev, ki so mu sledili že za časa puščavniškega življenja. Razložil jim je svoje videnje in svoje mišljenje tako, da ga je podal skozi štiri resnice in osemčleno pot. Buda je tako od 35 leta, ko je doživel razsvetljenje, in tja do 80 let, ko je umrl, pridigal vsem in vsakomur, ki ga je hotel poslušati, in si pridobil veliko učencev. Učil je Dharmo! Lahko bi bil dober kralj, postal pa je velik učitelj. Tudi kot učitelj se je izkazal kot dober organizator. Začel je namreč organizirati to gibnaje, graditi samostane, svoje učence pa je pošiljal na vse konce Indije. Da bi krog vplivanja maksimalno razširil, jim je celo zaukazal, da naj niti dva ne gresta po isti poti. Učenju Dharme je kasneje sledilo okoli 100 milijonov ljudi! S svojim zgledom in učenjem je ljudem dajal navdih, da so živeli z duhom polna življenja. V 80 letu, spet meseca maja ob polni luni, vstopil v stanje PARA-NIRVANA! To je stanje, ki je celo nad nirvano! Na Zahodu poznamo običajno razlago za nirvano, kot da je to veliki nič, v resnici pa se to stanje izmika možnosti razumevanja z razumom. Tudi misli so namreč le sredstvo spoznavanja sebe in v resnici niso del nas. Zato tudi razum ne more dojeti nirvane. Ni pravo sredstvo za razumevanje nirvane. Nirvana namreč nima oblike. Ni nič in ni izginotje. Izgine zgolj persona človeka (umrljvi del), ne pa tudi individua (neumrljivi del človeka). Stanje nirvane poznajo tudi v krščanstvu, le da mu rečejo nebeško kraljestvo, o njem pa so govorili tudi grki: rekli so mu blaženstvo. Buda je tako na nek način še vedno med nami in nam pomaga (tako kot pravijo to za Jezusa). Človeško stanje, bivanje je le ena od stopenj v razvoju. Nad tem stanjem so namreč še druge stopnje, tako kot so stopnje tudi pod nami (nivo mineralov, rastlin in živali). Zadnje besede Bude, ko je umrl v svojem 80 letu (tudi Budha je bil še vedno tudi človek in se je zastrupil z gobicami): »Nenehno stremite k odrešitvi! To je v moči vsakega od vas! Učenje, ki sem vam ga predal, bo obstajalo tudi še po moji smrti! A nikar mu ne sledite na slepo! Ne verjemite avtoritetam! Niti meni! Nič ni namreč nič vredno, dokler tega sami ne ponotranjite. Bodi sam svoja svetilka!« Njegove učenje je bilo potem zapisano v ljudskem jeziku v tripitakah! Tripitake v prevodu pomenijo »tri košare«. 1. košara – sutapitaka: govori o budinem življenju (Dharmapada), 2. košara – vinejapitaka: je knjiga moralnih pravil, vsakdanje življenja in življenja v meniškem redu ... 3. košara – abidamapitaka: je v osnovi filozofija, psihologija in obsega 14 zakonov, kako deluje narava. Osnovne ideje njegovih učenj: - OSVOBODITEV: Gre seveda za notranjo osvoboditev. Osvoboditev od svoje nižje narave, od samsare, od vsega minljivega. Učil je, da osvoboditev ne prihaja po poti puščavnikov, ki so v resnici le dobesedno bežali iz sveta ... temveč po poti notranje osvoboditve. - PRAVIČNOST: Pravica je! Princip pravičnosti je namreč sestavni del ustrojenosti vsega, tudi tega sveta. Tudi rojevamo se zato, da zadostimo pravici. Včasih se nam zdi, da ni tako, da ni pravice na tem svetu, da si določenih stvari nismo zaslužili ... V resnici pa smo le pozabili, kaj smo počeli v prejšnjih življenjih. To lepo razloži pojem KARME: princip vzroka in posledice, ki zagotovi, da se poravnajo vsi dolgovi. In prav ti dolgovi nas vlečejo nazaj v nove inkarnacije. - CEL UNIVERZUM JE ŽIV! Vesolje je neskončen niz svetov in živih bitij, ki se vsa razvijajo. Človek se dejansko nahaja samo nekje na sredini! Človek v resnici ni vreden nič manj in nič več kot katerakoli drugo bitje. - Ena največjih zablod človeštva je zabloda, DA MISLIMO, DA SMO LOČENI OD NARAVE. Tako kot kapljica in morje. Kapljici (človeku) se zdi, da je od morja ločena, samosvoja celota. Vendar je to le iluzija. Če ima ostala voda okoli nje 23C, ima tudi ta kapljica takšno temperaturo. In če je morje umazano, je umazana tudi kapljica! Ravno tako se mora tudi človek uskladiti z naravo. Uskladitev pa prihaja po poti kozmičnega zakona VEČNEGA USMILJENJA! Zakon usmiljenja prepoveduje ubijati z duhom obdarjene živali. Še nekaj splošnih opomb: - odnos do živali in vegetarijanstvo? V budizmu ni striktne zapovedi za vegetarijanstvo. Meso je lahko hrana, če gre za preživetje. Priporoča pa, tako kot pri vsem drugem SREDNJO POT, torej zmernost tudi pri uživanju mesa. - Buda ni bil nikoli debel (čeprav ga takega prikazujejo nekateri indijski kipci), pa tudi ne koščen (razen v krajšem obdobju asketizma). Zagovarjal je SREDNJO POT, torej nobenih skrajnosti, zato je bil tak tudi po svoji fizični pojavi (nekaj srednjega), torej niti debel niti suh. - Obstaja tudi neka bolj vraževerna kvazi-teorija o reinkarnaciji, češ, da se človek, če je jedel meso neke živali, v naslednjem življenju rodi kot ta žival ... budizem v resnici trdi, da v evoluciji duha ni nazadovanja! Kar si si skozi življenja pridobil, tega ne moreš izgubiti. Ne vračamo se nazaj! To je tako, kot da bi ti nekdo vzel srednješolsko diplomo. Ko jo enkrat imaš, jo imaš! Zanimivo je, da Buda o stvarniku ni povedal nič. Kadarkoli so ga o tem spraševali, je le molčal. Na takšna vprašanja ni odgovarjal, ker se z razumom in z besedami stvarnika ne da razložiti. Če bi karkoli odgovoril, bi s tem ustvaril še eno predstavo o tem, kaj naj bi stvarnik bil. V tem – v še eni netočni predstavi (jasno pa je stvarnika nemogoče opisati in ubesediti) – pa je videl zgolj povzročanje škode! Razum je le ena od dimenzij človeka. Zgolj eno od orodij bitja. Človek si je to dimenzijo sam ustvaril in nekoč bo prišel čas, ko bo človek moral preseči tudi razum (morda je pojav telepatije en tak korak preseganja razuma). - ČUDEŽEV NI! Ni izbranih ljudi, ki bi jih človek po nekem čudežnem ključu razodel! Razodetje in božje si zasluži vsak sam. Skozi tisoče inkarnacij. Buda pravi, da lahko vsak sam vse odkrije! Učitelj je tu le, da učencu pomaga, nič pa ne more storiti namesto njega! - SVET SAMSARE JE TOK SPREMEMB! Tukaj ni nič večnega! Večno in stalno je le to, da se vse spreminja! Večna je le sprememba. Vse pa se spreminja v skladu z zakoni. Tudi Buda, čeprav razsvetljen, ni bil neumrljiv. Telesno se je postaral in na koncu tudi umrl, tako kot vsak drugi. Če človek usmeri vso svojo zavest in pozornost le v ta svet, potem trpi! - Univerzumu vlada zakon DHARME, zakon pravice in usode! Dharma uči za kam in kako si moramo prizadevati. Dharma ima namreč dva pomena: Je učenje in je namen ali pot!

Sori, hormoni nimašrazumevanjazašibkejšeodsebe.press

A lohk še enkrat kje in kdaj ste točno zmenjeni? Mogoč, mi rata, mogoč mi ne ....

Kdor čaka, dočaka. malo pozen ampak....samo, da je, ne bomo zdele tečnarl Upajoč na kak podpisan kos.press

Santos Mysti, ful cortek

Jaz bi tudi rekla Čateške, nekako bolj spevno. Sicer pa ob vsem klumpu, ki ga tukaj natipkam, nisem ravno merodajna

kok ste hecni. Nisem gledala, sem pa nekje med odlomki zasledila medveda v poloverčku. Včasih sem se medila na Andra Knega, košarkaša iz leta dva pa tri ...nekaj podobnega...meni se je zdel neznansko seksi in karizmatičen. Tale medved, mi pa zdaj ni potegnil...okusi se očitno spreminjajo. Miša, se mi pa dopade, dobra bejba

mami jaz grem šele 7.4 pol sem 236 in ne 436....narobe razumela.... v katero smer pa sploh lahko grem?

Lia, dej en štamprle natoč btw...kako kaj voda?

Vojko kaj pa Turčija? 436 kakor sem te razumela, ni dobra smer zame Bruselj, letos....pa vseeno bom morala iti.

d best za mami! Upam, da bo čimprej ok.

Pa saj jaz sem ok...samo vsi okoli mene niso ...pismo a je z mano kaj narobe? Mami?