Enja, inštruktor je bil kar moj dragi, ki insistira na temu, da se naučim uporabljati vse možne gumbe v avtu, ki jih je ...mene pa to sploh ne zanima. Še več sploh ne maram vozit, čeprav mi vsi prisegajo, da sem dober šofer in da lepo vozim, mi to sploh ni v veselje še manj pa užitek. No spodobi pa se, da ga bom znala vsaj prižgat pa v prestavo dat, ker je že kar nekaj let odkar sem vozila avtomatika. Na izpitni vožnji sem prehitevala avtobus mimo Zoisove piramide ....kok se mi je fajn zdel. Drgač sva se pa enkrat z inštruktorjem obračala za 180 stopinj, ker je menil, da ne morem speljati ovinka z hitrostjo, ki sem jo imela. Pa pravim jaz njemu **a ti nč filmov ne gledaš al kaj** ljubi Bog, kako težak je kruh inštruktorjev. Drugače sva pa imela dober dogovor. Prinesem mu čokolado on pa men ne teži kako vozim. Super sva se razumela, pojedel je par kil čokolade .... p.s. Yugo vlaki bem mu kaka romantika je bla to. Po 10 v kupeju ali pa še več, enkrat smo se iz BG peljali, smo spali zgoraj na onih policah, rešetkah, kamor se dajo kufri. Ali pa tiste, fore, ko se je vlak ustavil sredi polja, zunaj noč, nič naokoli, vlak nabit, da stojiš na eni nogi, pa se čaka 5 ur, pa nič ne veš zakaj. Eh prou luštno je bilo