keti227

No tkole povem, js k sm tok čakala sneg, pa to. Včeri okol 7h se js odpravm do doma, mela namet it v kamnik, ampak sem se hitr premisnla. Mi je uspel pridt iz Šiške do Fužin do seke, ampak komi komi uspel. Namreč mene je ful strah vozit že če je mokro (pa to ne pomen da pol 20 na uro vozim-ampak vseen) - dvakrat sem mela crash na mokri cesti... Če je pa tema, pa še tok slabš, ker slabo vidm (mam pregled čez 3 tedne - ampak do takrat pač še tastari špegli), ker je pa tok naletaval, pa itak tko nism nč vidla, sploh pa na unem delu obvoznice, k ni osvetljena. Skratka cela drama. Bla sm čist trda od strahu k sm stopla iz avta. K sm pršla do sestre, sem takoj naznanila, da bom kr prespala pr njej, ker se ne upam dam pelat. No okol pol 11 js vstanem, da grem damu. In vsi me debelo gledajo, js pa ponosno objavim, da je čas da se soočim s svojimi strahovi. In sm šla. In tam do jarš je bla spet štala, ker ni luči, pa padal je 100 na uro, ampak sem prežvela. Pa mal manj gužve je blo, tko da je nekak šlo. Pol naprej pa itak ni več tok padal... K sm pršla domov sem bla sila ponosna nase.

joj sline se mi cedijo ne vem kaj je z mano dons - pojedla že jogurt, krof in 2 sendviča - pa komot bi loh še kej pa nism noseča x!x

jah, tko poglej - drugač mogoče sploh ne bi zvedla ane. al je pa vedla, pa si je zatiskala oči. zdej pa tega ne bo več mogla, bo morala neki narest. on se pač rad igra

ananta ti se mal hecaš, nede? the dragon lady

hm, js pa mislim da mi vsi (tud oni ) nismo iz tega sveta. sam trenutno smo pač tuki. in mislim da smo vsi isto oz. eno in vsi različni. to da so prišli po svoje, hm, ne vem no x!x in mislim da negativnih ljudi v resnici ni - da imajo določeni ljudje negativen vpliv na druge - to ja - ampak spet samo za to, ker jim predstavljajo ogledalo. Lepo si pa napisal, da se uničiš (oz. uničuješ) - se pravi sam sebe - ker nihče drug te ne more - uničiti se nas pa sploh ne da - ne tako ne drugače. kako pa vemo, da smo mi ''samo'' ljudje? oz. človeka mi doživljamo kot zelo omejeno bitje, kar po mojem v resnici ni - ampak vidiš in doživiš samo to kar misliš in verjameš, da je možno, ne res? Sploh pa vemo, da smo samo trenutno ljudje, ne? loh bi še kej naložila, ampak zaenkrat bo dovolj. navijam za naše vsi smo naši

dons bom kr solato - mam še od včeri ful napucane, pa kšn kos kruha zraven. te teden je blo že preveč kuhanja in dobre hrane, morm se mau nazaj držat se matram tiste 2-3 kile dol spravt že 1 let, pa kr nč. no sej res pa je tud, da se kej blazno ne trudim... ah pa kaj bi razlagala, sej dobr veste kako je to, ane

bravo pomlad, dobra si

takoj, če mi ne bi blo treba klele u službi ždet

ja silver, imenuje se keepaway

v ljubljani - jasno - seveda - spet ni snega raj bi ga mela še mal na cesti, k da ga sploh ni...

aha, sej se mi je zdel da bo kej tazga. bravo punce - js sm dvakrat že kao probala, pa nism niti en dan zdržala in kakšno je počutje?

js pa rižoto z jurčki pa fuuuul solate dons nardila bom kwa pravš pomlad da boš jedla? nism poštekala kwa si misnva

seven of nine

......................................... Kot je že cvetko napisal - Sama podobno razmišljam. Edina prava predstava o partnerstvu in tudi zakonski zvezi je tista, ki jo imamo sami in seveda naš partner. Vse ostale, ki smo ji podedovali ali posvojili - če se v resnici se strinjamo z njimi, potem bodo slej ko prej težave. Slučajno poznam Tomaževega sina, sicer ne zelo dobro, pa vendar moram povedati, da se mi zdi zelo uredu dečko. Mogoče res ponavlja očetov vzorec (tega ne vem), ampak če se njemu zdi dober - zakaj pa ne? Pa tudi mislim, da je od očeta dobil dobro popotnico - že samo zato ker je bil oče iskren do sebe, svoje žene in s tem tudi do njega. In s takim načinom otroku predaš pomembno sporočilo - iskrenost. Sama sem dobila od staršev čisto drugačen vzorec in posledica tega je, da imam v glavi zacementirano zelo podobno idejo o partnerskem odnosu in nasploh stilu življenja. Pa šele zdaj počasi ugotavljam, da pa to verjetno le ni zame. Da moram najprej pri sebi ugotoviti kaj bi, ne pa izhajati iz modelčka v glavi in svojega življenja prilagajati temu. V mislih sem iz odnosa svojih staršev naredila idealko, čeprav sem že od majhnega opazila vse mogoče, ki me je motilo in se mi ni zdelo u redu. Če sem kaj rekla ali vprašala, sem dobila lažno tolažbo da je to v redu, da je normalno, da ni nič hudega. In jasno sem vedela, da blefirata. Ampak onadva to pač prenašata in ostajata v tem odnosu, ko pa se v mojih odnosih pojavljajo zeo podobni problemi, pa seveda ne zamižim na eno oko, ampak jih hočem rešiti. In ker se v glavnem ne da - gremo pač narazen

......................................... Kot je že cvetko napisal - Sama podobno razmišljam. Edina prava predstava o partnerstvu in tudi zakonski zvezi je tista, ki jo imamo sami in seveda naš partner. Vse ostale, ki smo ji podedovali ali posvojili - če se v resnici se strinjamo z njimi, potem bodo slej ko prej težave. Slučajno poznam Tomaževega sina, sicer ne zelo dobro, pa vendar moram povedati, da se mi zdi zelo uredu dečko. Mogoče res ponavlja očetov vzorec (tega ne vem), ampak če se njemu zdi dober - zakaj pa ne? Pa tudi mislim, da je od očeta dobil dobro popotnico - že samo zato ker je bil oče iskren do sebe, svoje žene in s tem tudi do njega. In s takim načinom otroku predaš pomembno sporočilo - iskrenost. Sama sem dobila od staršev čisto drugačen vzorec in posledica tega je, da imam v glavi zacementirano zelo podobno idejo o partnerskem odnosu in nasploh stilu življenja. Pa šele zdaj počasi ugotavljam, da pa to verjetno le ni zame. Da moram najprej pri sebi ugotoviti kaj bi, ne pa izhajati iz modelčka v glavi in svojega življenja prilagajati temu. V mislih sem iz odnosa svojih staršev naredila idealko, čeprav sem že od majhnega opazila vse mogoče, ki me je motilo in se mi ni zdelo u redu. Če sem kaj rekla ali vprašala, sem dobila lažno tolažbo da je to v redu, da je normalno, da ni nič hudega. In jasno sem vedela, da blefirata. Ampak onadva to pač prenašata in ostajata v tem odnosu, ko pa se v mojih odnosih pojavljajo zeo podobni problemi, pa seveda ne zamižim na eno oko, ampak jih hočem rešiti. In ker se v glavnem ne da - gremo pač narazen

Zanč sem brala v Oni - v zaupnosti - je ena gospa napisala, da sta se z možem po 10 letih malo oddaljila, se naveličala drug drugega, ampak da se sicer še vedno dobro razumeta, pol pa lepa hiška, dost keša, 2 otroka.... Pa oba dost mlada - okol 35 se mi zdi. In sta se zmenila, da bosta pač živela vsak svoj lajf (se na veliko z drugimi dol dajala). In neki časa je to krasno laufal, gospa je opisala da je bla carica, ali nekaj takega... No in, pol je bla pa kr naenkrat skoz neki bolana in so ugotovili, da ima aids. In kaj naj zdaj, je spraševala?

Mah ja sej vsak iz svoje perspektive gleda na zadeve. Js sm glih dobr prekinla vezo in me zdej tud približno ne vleče v kakšno (resno). In jasno tudi glede varanja, ali vsaj pametovanja o njem sem iz te veze prinesla neke izkušnje, ki v tem trenutku še zelo oblikujejo moje videnje stvari.

Mene iz enega čudnega razloga nikol noben ne ustavi na ulici. Po mojem že na daleč sevam - don't mess with me! - pol mam pa mir

hja - gimnazijska maturantka - kwa pa druzga seveda kot se spodobi sem opustila tudi že 2 različna študija precej nedefinirana torej - izkušnje mam u tajništvu predvsem, pa tud kr neki u komerciali, pa tud mal u gostinstvu - pa nč od tega me u resnici več ne zanima oz. vleče. kaj pa ti? vidm da bova morale mal obrnt vloge, boš ti dala idejo, js pa vložila denarce

Tomaž

Meni se zdi tjazy da si ti isti.. Pa jst.. pa ne vem kdo še vse..... Vsi imamo eno prepričanje in tko je. Noben komentar ne spremeni ničesar. Pr nobenem takem, ki je v eni skrajnosti. Anda pa da še dimenzije v zvezi z Jehovo, neki novga.. ------------------------------------------------------------------------------------------ Mogoče je bila res samo lepotna fraza, mogoče pa tudi ne, to ve samo AAJ. Jaz ponavadi mislim resno kar napišem, razen kadar se hecam. Če se, potem to poskušam vsaj nakazati, ker nočem s šalo nekoga nehote užaliti ali pa prizadeti. Meni osebno gre AAJ s svojimi posti večinoma neverjetno na živce, da se kar naježim. Ampak ji vseeno čestitam za njeno izjavo, če ni tako mislila kot je napisala, že sama ve. Mogoče pa še bo razmislila, pa se trenutno niti tega ne zaveda Pa še tole - sama sem se velikokrat zamislila nad kakšno izjavo, tudi od podobnih primerkov kot je AAJ - sicer ne v takih smeri kot bi ti ljudje mogoče želeli, pa vendar. Eni so pač zelo trmasti, pa tud če na svojo škodo

pa še tole: ko te povabijo na razgovor - bodi mirna in sproščena, odgovarjaj naravno, ne trudi se pretirano. imej v mislih da niso edina firma, ki se zanima zate, da je iskanje službe stvar delodajalca in prosilca, kar pomeni, da lahko ponudbo zavrneš če ti ne ustreza, oz. da ni treba sprejeti vsega kar ti po ponujajo oz. zahtevajo od tebe. s takim načinom razmišljanja izžarevaš samozavest, kar po mojem mnenju pozitivno pripomore, k temu da te zaposli firma, kjer si tudi sama želiš delati.

čist odvisno kaj si končala in kakšno službo iščeš. če maš veze, pol izkoristi, čeprou pazi, men se to ni dobro obneslo. sicer pa prošnje, prošnje, prošnje... napiši vse o izobraževanju, ostalih znanjih in sposbnostih, izkušnjah (če jih imaš) - oz. tiste katere imaš malo napihni - sicer bo bolj težko. danes praktično vsi zahtevajo izkušnje. pa moj nasvet glede prošnje: da ne nakladaš preveč in pišeš neki osladnih floskul in stvari, ki ne spadajo v prošnjo. največ štejejo dejstva, da ma zadeva pregledno obliko (brez okraskov in 6 različnih fontov...) in seveda da je slovnično pravilna, sicer izpadeš malomaren. jaz sem prvo redno službo iskala cca. 6 mesecev. pa srečno