free

Hladilnik / zamrzovalnik Optimalna temperatura v hladilniku je okoli 4-5°C. Z znižanjem temperature se poraba elektrike močno poveča, pri višji pa se hrana hitreje pokvari. Podobno velja za zamrzovalne skrinje, kjer je priporočena temperatura med -25°C do -15 °C. Pet stopinj nižja temperatura pomeni 25 odstotkov večjo porabo elektrike. Hladilnika in zamrzovalnika ne odpirajmo po nepotrebnem in ga takoj po uporabi zapremo. V hladilnik in zamrzovalnik damo le ohlajena in osušena živila, saj se sicer led hitreje tvori, to pa poveča porabo energije. Redno odstranjujmo ledene obloge. En sam milimeter ledu v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni nekaj odstotkov večjo porabo elektrike. Dotrajano tesnilo na vratih takoj zamenjajmo. Zamrzovalnika ne postavimo v preveč topel prostor (na primer na balkon, ki ga sonce lahko močno segreje). Tako porabi naprava pri v prostoru z 21 °C namesto 20 °C okoli 6 % več elektrike. Velikost hladilnika in zamrzovalne skrinje izbiramo glede na svoje potrebe. Prazni hladilniki so največji porabniki električne energije. iz >> Nasveti za boljši nakup >

Michael Jackson - Earth Song mogoce pa je v resnici se ziv.

ambientalna...

Arrested for asking a policeman for his badge number

Ne vem kaksno bo vreme jeseni. Mislim pa, da z ogeldom ne bo nic, ker je premalo interesa. Vceraj mi je znanka ravno govorila, da je bial pri Seppu da je zvit, nic kaj dosti ne pove kako on kaj pocne ; podjetnik. Skoda.

smo ze, pa ni odgovorov

tole tvoje racunalnisko je za v drugo temo!

Katie Melua - I Cried for you Katie Melua - Nine Million Bicycles

nazdravmo al kako? cemu?

Uporabljam ze kaksno leto. Pijem obcasno. Vredu okus. Dobro, osvezujoce. vec: Gabriel Devriendt - S hrano nad toksine! (ang.)

bog te uslis! pa da se zacnemo po zraku vozit koncno ?

hitro branje, alfa stanje, bi mogoce pomagala?

Ha ha, skrajen primer si navedel

Tole temo odpiram, ker je podobna s prvec balasta in premalo samokriticnosti. Samokriticnost (vsaj zame) v tem primeru pomeni tudi to, da se odrecemo komentarju in rajsi premislimo o tem kaj nam je nekdo skusal povedati. Words don't do him justice! SLEPILA in OPIS AVTORITARNOSTI / prepricanost o lastni avtoriteti EKSKLUZIVIZMA / slepilo povezano s slepilom vecvrednosti FANATIZMA / slepa zagnanost uresnicevanja nekih ciljev IDEALIZMA / zamenjevanje idealov za resnicnost INTELEKTA / z intelektom se da vse razumeti: "vse razumem" KATASTROFE / "joj, kaj se bo zgodilo" LJUBEZNI / oblivanje drugega s custvenostjo in sebicno pritegovanje nase LOČENOSTI / "sam sem, nihce se ne briga zame" NEMOČI / resigniranost: "kaj pa morem" ODREŠEVANJE SVETA / prepricanost o svojem posebnem poslanstvu ORGANIZACIJE / organizacijo se daje pred njen namen OSEBNE MODROSTI / "ni stvari, ki je ne bi znal pojasniti razresiti" OSEBNE PRIVLAČNOSTI / ko si o sebi mislis, kako si lep, magneticen, za druge pa si tezak POMEMBNOSTI / "nic ne more iti mimo mene" POPOLNOSTI / zamenjavanje enkratne duhovne izkusnje z realnim stanjem PREDANOSTI / povsem se odpovedati sebi, nekriticnost SAMOPOMILOVANJA / "jaz sem tako ubog, tako hudo mi je" SAMOŽRTVOVANJA / zrtveniska mati: "tako se zrtvujem za vas, vi pa nic…" SENTIMENTALNOSTI / osebno, potanko spoznavanje SPONTANOSTI / "ko bo cas, se bo ze samo zgodilo" STRAHU / najhujse zlo, ker omrtvici zivljenje SVOBODE / "jaz sem svoboden, nic me ne veze, lahko delam kar hocem" UNIČEVALNOSTI / "vse je nevredno, vse je treba uniciti" VEČVREDNOSTI / npr. mislenost zaprtih skupin o sebi: "mi smo najboljsi" ZAPOSLENOSTI / "toliko dela imam, nimam casa". dosti dela, malo naredi! NENASILJA EN(AK)OSTI ODPRTOSTI GURUIZMA PRISILNE SRECE ...

Menda res. Tocno vemo pa ne. Morda jih je celo na svetu le nekaj ki lahko to pocnejo. Morda pa jih je mnogo vec kot si lahko mislimo. Meni je (nek) zupnik povedal da so samo trije. Ce je imel prav pa ne vem.

Ja, temu po domace pravimo tudi furstracije. namrec te medalje nosimo zato, da se kazemo, kaj smo, kaj nismo, kaj zelimo da drugi mislijo o nas itn. za taksne igre pa potrebujemo energijo. Glede na to, da je danes nickoliko ljudi ki ima energije prevec in ne vedo kaj bi z njo; si pac ljudje najdemo svasta zadev, samo da jo zaposlimo. ja, fajn filmcek. edinole tisto o medicini mi ni najbolj primerno. priemrjanej se mi ne zdi prevecna mestu, kot mi smo boljsi vi pa slabsi. namrec vemo da medicina obstaja tudi zato ker nimamo dovolj ostalega, pozabljenega ali novega znanja. je se kako potrebna (zaenkrat).

zal mnogim ni vrinjena samo v zavedanje, temvec prezivetje. z ostalim se strinjam.

fajna

Zal je tako nekako tudi z vecino prehane Nabavu v Sanolaborju v Kopru pred cca, 15 dnevi. Se nisem uporabil. Bom jutri, ko grem trto pogledat, pa najverjetneje se kosit. Nekatere moti ker precej piska! Slisal pa, da blazno pomaga TECKEN-NOCODE -homeopatksa zadeva; celo za zivali.

ha ha , ma sej res no! valda da majo kolesca!?

VABILO na predavanje Marjane Kos: »Denarni sistem v luči ekološke in socialne krize« v torek, 30. junija 2009, v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana Gospodarska kriza se širi že na vsa področja, dnevno poslušamo o zmanjševanju števila zaposlenih, skrajševanju delovnega časa, nujnosti (in priložnosti) racionalizacije v podjetjih. Se še spomnimo, da se je vse skupaj začelo s finančno krizo? Oziroma, bolj natančno, s »propadom« ene same banke. Ali res lahko ena sama opeka, ki jo izvlečemo iz zgradbe, povzroči, da se zruši cel kompleks? Samo v primeru, če je zgradba že zgrajena nestabilno. In če je gradnik zelo pomemben. Verjetno ni potrebno poudarjati, da v tem primeru gre za oboje. Ključni »gradnik« v tem primeru je denar. Denar se v gospodarstvu smatra kot kri, ki prenaša hranilne snovi po telesu. Je sredstvo, ki omogoča menjavo in tako olajšuje gospodarsko aktivnost. Če v gospodarstvu ni dovolj denarja, je gospodarska aktivnost okrnjena. Zadnja leta so bila v znamenju »lahkega« denarja (easy money). Banke, ki so glavni kreator denarja, so z lahkoto odobravale kredite, še predvsem v ZDA. Do denarja je bilo lahko priti. Ko so se ljudje zavedli, da je celotna denarna situacija čedalje bolj oddaljena od resničnega sveta, da vsi ti krediti, ki so jih banke odobravale s takšno lahkoto, dejansko nimajo več nobenega realnega kritja, se je ta hišica iz kart sesula. Banke bodo postale previdnejše pri dajanju posojil – kar bo imelo za posledico, da bo v obtoku manj denarja. Zaradi tega bo gospodarska aktivnost okrnjena, podjetja bodo zapadla v težave (vključno z odpuščanjem delavcev, kar bo povzročilo zmanjšanje kupne moči) – in kar bo povratno vplivalo na banke. Celoten sistem deluje prociklično: v času gospodarske rasti je lahko dobiti denar, kar gospodarsko aktivnost še dodatno spodbuja, ko pride do preobrata in recesije pa se spirala odvrti v nasprotno smer. Ravno to je problem, s katerim se trenutno ukvarjajo vlade in ekonomisti. Vendar pa je večina rešitev, ki jih uvajajo, samo lepljenje obližev in zdravljenje simptomov zelo bolnega sistema. Sistem, ki je že v osnovi izredno nestabilen, pa pravzaprav potrebuje trdnejše temelje. Danes bi morali v prvi vrsti razmišljati o tem, kako bi lahko gospodarstvo in finančni sistem zasnovali na trdnejših, bolj trajnostnih in bolj zdravih temeljih. Dejansko se vedno, ko pride do recesije ali gospodarske krize, razmahne uporaba t.i. »komplementarnih« valut . V pomanjkanju denarja, ki bi omogočil menjavo in tekočo gospodarsko aktivnost, se ljudje pričnejo posluževati drugačnih »valut«. Raznolikost valut, ki jih družba uporablja, je med drugim tista, ki pripomore k večji stabilnosti sistema. Več na blogu o življenju, denarju in sploh vsem: http://marjanakos.wordpress.com/ Prijave in informacije: Udeležba na predavanju je brezplačna. Za kakršnakoli dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 051 391 965.

aha

https://secure3.convio.net/gpeace/site/Advo...tion&id=446