free

http://cokolada.net/lunin_net/images/home.jpg ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA - NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj. Dokumentarni film ZEMLJA - NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na >Svetovni dan okolja<, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju. Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti film pod vplivom izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film >Neprijetna resnica<. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA - NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec, je posnet popolnoma v HD tehniki iz helikopterja. Morali so premagati tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa. Režiser je poznal zgodbo, ki jo je želel povedati, a obseg pripovedi se je večal s snemanjem. V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna >Država sveta<. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe. Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju. Vse emisije izpušnih plinov (ogljikov dioksid) so bile preračunane in nadomeščene z denarjem, ki so ga porabili za proizvodnjo čiste energije. Zadnjih deset let je bilo temeljno delo Yanna Arthusa -Bertranda nadomeščanje ogljika. Mednarodno distribucijo je prevzel Luc Besson. Skrb za okolje, ki jo je kazala vladna politika, se je izkazala za nezadostno. Medtem ko so naredili korak naprej, je Zemlja naredila deset korakov nazaj. Luc Besson se strinja, da moramo vsi prispevati toliko, kolikor in kadarkoli lahko. Če si milijarda ljudi enako prizadeva, je to tisočkrat učinkovitejše kot katerakoli vladna politika. Bessonovo prizadevanje, da omogoči zastonj distribucijo filma na kateremkoli formatu, je namenjeno državljanom, ne poslovnežem. Film bo predvajan na javnih televizijah, 5. junija, na svetovni dan okolja, kar je velika simbolika. Film bo močan signal tistim, ki so na oblasti. Dejstvo, da je bil film posnet izključno s pomočjo okoljsko dragih letalskih potovanj, utemeljujejo, da drugače tega filma ni bilo mogoče realizirati. Vendar je helikopter za vsa potovanja onesnaževal okolje manj kot to stori eno samo potniško letalo, ki leti prazno iz Pariza v Los Angeles, da pobere potnike. Koliko emisij povzročijo vsakodnevno prazna letala. Predsednik glavnega sponzorja PPR François-Henrie Pinauls je naglo vključil PPR v ta ambiciozni globalni projekt. Finančno je v treh letih prispeval 10 milijonov evrov, da bi zagotovil film zastonj. PPR se ukvarja z okoljevarstvenim in družbeno odgovornim delom že več kot 10 let. Kot družba izpolnjuje lasten okoljevarstveni nastop in opogumlja zavedanje drugih. Če družbe kot je PPR ne bodo zaupale ciljem, ki jih zastopa film ZEMLJA - NAŠ DOM, potem ni upanja za naš planet. To je vitalna odgovornost družbe in prav tako posameznika. Ekipa Yanna Arthusa-Bertranda je v treh letih realizirala film, ki je vrhunec njegovega 30-letnega trdega dela v zvezi z našim planetom. 2006. leta je pridobil producenta Denisa Carota (Elzévir Films) kljub režiserjevi norosti, da naj bi bil film predvajan zastonj. Treba bi bilo najti sponzorja, ki bi bil sposoben investirati v film. Potreben je bil tudi mednarodni distributer, ki bi bil sposoben film globalizirati. Edini, ki je verjel v projekt in bil pripravljen vanj investirati je bil Luc Besson iz EuropaCorp. Potem je bil izdelan načrt, ki je vključeval 54 držav, 217 snemalnih dni in 488 ur posnetega gradiva. Producent Jean de Trégomain in vodja za izbiro lokacij Claude Canaple, sta oblikovala shemo, po kateri so tri filmske ekipe delale simultano 21 mesecev na vseh štirih straneh planeta. Zahtevnemu snemanju v helikopterju je ustrezala kamera : Gyro-Stabilized Cineflex HD. Z njo je ravnal Tanguy Thuaud, ki ima 12 let izkušenj snemanj z zraka. Yann Arthus-Bertrand je fotografiral z zraka. Bili so problemi z opremo, stabilnostjo plovila, vremenom, komunikacijami z bazo. Največji problem pa je bil helikopter, ki ima dovolj goriva za 2 do 2,5 ur leta, lokacije pa so bile včasih oddaljene od baze tudi 30 minut. Toda tehnični problemi niso bili nič v primerjavi z administrativnimi, ki so se menjali v vsaki državi v skladu z lokalnimi običaji in načinom dela. Največji birokratski problem je bila Indija. Nekatere države, kot je Sirija, pa prepovedujejo uporabo kamere. Snemanje se je začelo brez scenarija. Po enem letu snemanj je Yann Arthus -Bertrand zaprosil Isabelle Delannoy, da je z njim pisala zgodbo. >Slike so pripovedovale svojo zgodbo<, je dejala Isabelle. >Spominjam se šoka ob gledanju posnetka, ki je ujel zvezo med vodo, nebom in zemljo. Z Yannom sva ugotovila, da je to neomajna zveza med elementi, med človeškimi bitji in Zemljo, kar nas je fasciniralo. Vodi nas nazaj k izvoru Zemlje, kajti železo v naših telesih je prišlo iz zvezd, ki so eksplodirale nad Zemljo pred milijardami let.< So slike. Je besedilo. Je pa tudi glasba, ki spremlja, vodi, razkriva čustva, nikoli ni preobilna in nepotrebna. Skladatelj Armand Amar je z budimpeštanskim simfoničnim orkestrom in šanghajskim ansamblom tolkalcev ustvaril glasbeno spremljavo, ki ponuja slikam gibanje in emocije, ki jih izziva njihova vizija. Filmski ritem je opazovalen, preudaren. Najvažneje je pustiti slikam dihati. Obstajajo tudi neme slike. Ko letimo nad pokrajinami, potrebujemo tišino. Ker Yann Arthus-Bertrand ni mogel biti prisoten na vseh lokacijah hkrati, je vsak dan dobil neke vrste kompilacijo, kjer so bili sestavljeni vsi posnetki. To je olajšalo delo tudi montaži filma. To je prvi film, ki je bil 100% posnet iz zraka, kar je režiserjev zaščitni znak. Film je vrhunec vsega, kar je videl v več kot 20 letih in prenesel v objektiv, da lahko vidi to čim več ljudi. Isabelle Delauney : >Film kaže nadarjenost človeških bitij in njihovo zmožnost prilagajanja okolju in tega sebi. Veliko vprašanje je, kako bomo izbrali eksploatacijo naše nadarjenosti.< Društvo za permakulturo Slovenije DPS

HOME - ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film

Dobre. Posebne, zanimive. zive!

Saj nimajo vsi vrta okoli bajte. Pa cetudi; tudi tam se da izvajat permakulturo. Morda si preberes se kaj o permakulturi, ki govori o mestnem nacinu; zanimiva rec

Dobil po mailu: Voda iz pipe? Zakaj pa ne! EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte? Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo. A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode. Pa začnimo z denarjem! Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo. Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000. krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe. Kako je z kakovostjo vode iz plastenk? Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku. Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno. Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje. Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk. Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje. Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte. Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

Ucer so fajn slipal u stari ljubljani na unmu mostu pri zlati ladjici. Tudi v stari Ljubljani je bila prijetna scena. No vsaj pozno zvecer. Mirno, pa kljub temu veliko ljudi, ki so posedali po kaficih. Sladoled je pregresno drag! na tromostovju malo vecja kapica po 1,5 EUR. Na vprasanje, ce je slucajno "bio", da je tako drag, so povedali da zaradi najemnine No, ampak najemnina pa je velika ker je lokacija taksna kjer je ogromno ljudi; tko da Je bil pa dober (sezamov) V slascicarni nasproti SKUCa pa niti ne tolk. kljub temu da je bila manjsa kepica celih 1,3 EUR. To je recimo starih 300 tolarjev. Hudo!

Kaj pa vem se se nisem dogovoril. Verjetno opoldan; pa na easy do vecera, da lahko pridete se domov. Vsi skupaj so verjetno za en celovecerc. Sam se niti ne spomnim vec kaj in koliko sem gledal, ker sem gledal se drugje. Ni pa zelo veliko tega. Se mi zdi fajn, da bi potem se malo podebatirali morda itn. Pa se kaksen mali piknik bi ob tem zraven morda.

* Don't ever take away someone's hope, it may be all they have to hold on to! * Don't make decisions when you are angry! * Don't be so hard on yourself. You've come to this life to learn all bout yourself who you are. So enyoy the experience. * Much of your growth as a person will come through hardships and challenges. Embrace those and know you will be better, stronger, and wiser because of them. * Learn to listen, it is an art! * Do one thing at a time, and do it well!

Want to see a MIRACLE? Watch this video . . . .

Dobra ideja.

Odkrito javno priznanje svojega razmisljanja ni zmozna morda niti tretjina ljudi tule (vsaj iz postov sodec). Tko, da ti zelim obilo poguma se naprej. Ce bos rabla kaksen pogovor, pa mi pisi. Ne, tukaj nas ni malo (s teboj vred), ki nam je pogavarjanje kar precejsen hobi Zanesenjaki pa taki. hah. * Don't be so hard on yourself. You've come to this life to learn all bout yourself who you are. So enyoy the experience. You have more to discover than you think now. * Much of your growth as a person will come through hardships and challenges. Embrace those and know you will be better, stronger, and wiser because of them. * Learn to listen, it is an art! * Do one thing at a time, and do it well!

Ni slabo Preganjanja se odvajam. Ali bolje povedano kompliciranja. Zal eni se mormo malo bolj potruditi da povemo kar mislimo; pa porabimo vec besed kot bi zezeli.

Vida z Gosti: Dr. Aljaž Plevnik, univ. dipl. geog. - 2. oddaja (25:00) Prešli smo čase, ko je imela ena družina samo en avto. Pločevine je v mestih čedalje več, parkirnih prostorov zmanjkuje, pločevinaste kolone v času konic še vedno niso preteklost. Kakšen bo torej mestni promet prihodnosti in kako bi težave z njim rešili? Odgovore na to pozna doktor Aljaž Plevnik, znanstveni sodelavec na Urbanističnem inštitutu Rep. Slovenije in zunanji sodelavec Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Kaj je in kaj pomeni trajnostni promet ter kaj trajnostni promet prinaša? Ali danes sploh lahko živimo še brez avtomobila? Kdo dandanes o stanju prometa sploh odloča? "Stanje javnega potniškega prometa bi moralo biti kazalec razvitosti družbe!"http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_t6pm7rgfdcyuil.jpg

Sej to je povedal, torej da ni okategorizirano kot zdravilo, temvec kot dodatek prehrani.

Kakor komu. Moji mami ne. Temvec se ji je stanje poslabsalo. Zakaj pa. Zato ker trgovec s herbalifeom ni videl dovolj siroke slike. Pomeni da ji je predlagal produkt ki ji je skodil, saj ni vedel in videl celotne slike njenega zdravstvenega stanja. Lahko je precej nevarno nekomu svetovati uzivanje balastnih snovi, ki je dehidriran, pa tega niti ne ve; kakor najveckrat seveda ne ve tudi tisti ki mu produkt ponuja, recimo zastopnik herbalifea; kot se je zgodilo v primeru moje mame. Trgovci z dodatki prehrani lahko naredijo tudi skodo ljudem, ki dodatke prehrani morda sicer potrebujejo; ni pa primerno da jih uzivajo v kolikor ne spremenijo neke svoje osnove principe prehranjevanja. Zato je posvet z lececim zdravnikom najveckrat priporocljiv pred uzivanjem dolocenih dodatkov prehrani. Tega nasveta nisem zasledil niti enkrat na vseh straneh te teme. Ne recem da so vsi zdravniki odprti za tovrstne nacine vnasanja prehranskih snovi v organizem, dejstvo pa je, da lahko pogledajo se kaj vec kakor vidi vecina laicnih prodajalcev dodatkov prehrani. Se posebej ce gre za kaksne hujse zdravstvene tezave kjer je previdnost uzivanja razlicnih prehranskih dopolnil snovi se posebej vprasljiva. Napumpanpost marketingskih buldogov je vcasih prevelika da bi razmisljali se o tem; medtem ko pa je linija najmanjsega odpora do prodaje produkta bolj zazeljena kakor ukvarjanje z "malenkostmi". Tako da tvoje izjave o tem kako je produkt koristil VSEM ki so ga uzivali je zelo zavajajoc ter ponovno kaze na premalo tvojih izkusenj z uzivanjem produktov HL med ljudmi. Namrec vsakdo ki dela v takem poslu, z leti naleti na nekaj ljudi, ki jim produkt, ki ga ponuja skoduje prej kot koristi. In kot je ze Paracesul povedal: je zelo tanka linija med tem da neka snov deluje zdravilno ali kot strup!

10 julij bi blo mozno, pri njej na vrtu. Ima platno. To je v Ljubljani, spodnja Siska; Vodnikova. Sporocite kdo je zainteresiran za ogled DVD-ja (3 filmov)? Think different lp

Ne verjamem da je kdorkoli karkoli nacrtno programiral kot to prikazuje recimo matrica ali kaj podobnega. Morda v neki manjsi meri kaksne sile ekonomije. Menim, da je o tem kar govoris ze od nekdaj v razlicnih merah. Se mi zdi predvsem stvar razvoja cloveka, clovestva. To si ustvarjamo sami: pomembnost, osamljenost, kvantiteto, kvaliteto... Kot primer, ce pogledamo zelo razlicne nacine zivljenja razlicnih ljudi, njihovo zadovoljstvo, sreco v povezavi z razlicnimi okoliscinami; predvsem razlicen odnos ter pogled na dolocene okoliscine, lahko vidimo, da je mnogo tega zgolj plod nas samih. Ob osebni karmi pa obstaja menda tudi skupinska, narodna, drzavna ipd.

Kdo ima izkusnje s transfuzijo in infuzijo krvi?

Short video: It wont stop...

poroci? kaj ti pa je? - ja, kar se mene tice, vsekakor v ljubljani. lahko vprasam frendico ce bi na vrtu predvajala film. sporocim, cez kaksen teden dni recimo. lp

Primerna naravnanost. Poslusanje drug drugega. Dialog. Neegoizem. Priznat si da nismo najbolj pametni. Da ima tudi druag oseba svoj pogled, stalisce, razloge ipd. Delat dobro, mislit dobro. Kam z ljudmi? Dobro vprasanje! Ucit jih delat na zemlji! Gozdovih, naravi, poljih, kmetijah, lokalnih obratih. lesni proizvodnji, lesni izdelki, ipd. V tem kar Slovenija ima! Da postanemo cimbolj samostojni ker se ze tolk "ogrozene" pocutmo. Sicer pagovort o tem kar cutimo, mislimo, dozivljamo, vplivat tam kjer lahko na "primeren" nacin. In ja, najtezje se je soocat s svojo temo! Ljudje smo odvisni od sistema! - TO je napak! Namesto da smo odvisni od svojega dela, znanja in modrosti! Ce bi bili odvisni od pridelave zdrave hrane, bi ze zdavnaj vsi znali pridelat vsaj eko krompir. Danes otrok v soli komajda ve kaj je to krava! Predstavljaj si, da vzgojimo veliko mladih, ki si zelijo zdrave hrane, svojo zemljo, in obdelovanja le te. Recimo. Pri nas je menda veliko ljudi brezposelnih. Zakaj, ker imajo visjo izobrazbo in nocejo delat tisto kar se jim ponudi, kar je potreba in kar lahko delajo! Ker sistem omogoca takim ljudem podporo. - TO je zame napak! Delaj tisto je potreba in kar lahko, ce ni tistega kar zelis. Ce ne bi imeli za v lonec, bi tudi na kmetiji pomagali, za streho nad glavo in vsakdanji kruh! Govorim iz izkusenj, ko sem prijel skoraj za vse kar je bilo ponujeno "na ulici". Lazi govort kot storit! Porny, mislim, da smo dovolj "mladi" da lahko pocasi spoznavamo kje so nase (tudi osebne) ovire ane.

Povem tko kt ti, s cimmanj dlake na jeziku. Nikakor se ne strinjam, da je za okoliscine ki jih imamo kriva prevelika stevilka ljudi na zemlji. Na neki mednarodni konferenci o prehrani so povedali, da bi lahko nahranili se vsaj nekajkrat vec ljudi v kolikor bi se prehranjevali vegetarijansko. Vprasam konkretno naso osrednjeslovensko eko-kmetico, ki mi pove, da bi lahko samo njena druzina nahranila vsaj 30 ljudi. Problem je ker v EU premalo ljudi zeli delat kot eko-kmet! Seveda so tudi zato razlogi. Ampak lazje je sedt v pisarni in tule bit pameten kot delat na zemlji, pridelovat zdravo, dobro, kvalitetno hrano za sirsi krog ljudi. Za stanje sedaj ni krivo stevilo ljudi, temvec prenizka zavest teh ljudi! Ne delitev dobrin, meje, egoizem, sebicnost itn. Sam se tudi nagibam k temu, da bi se manj rojevalo in vec posvojevalo otroke, ker je premnogo sirot, ki si zelijo in potrebujejo starse. Menim pa, da se primarne in naravne potrebe po potomstvu ne da glih izoreniniti na nacin, da ljudem govorimo kako prevec ljudi je na zemlji ali z nekim "regulatorjev rojstev" kot pravis. Ne mores vzeti pravice zenski, paru, da imata svojega otroka, ce tako zelita! Namrec tvoji pogoji, vrednote in normativi so lahko precej drugacni od tistega para, ki si otroka zeli! To pa bi ponovno pomenilo vmesavanje v narod, kulturo, lifestye nekega naroda, kar bi neizbezno za seboj potegnilo nove vojne, upor ipd.! Ceprav je tudi to del osvescanja, je vseeno potrebno storiti se dosti vec kakro zgolj govoriti o tem da nas je kao "prevec"! Predvsem pa v delitvi svetovnih dobrin, izobrazevanju itn. tvoje razmisljanje je lahko temelj fasizma in skrajnosti, ki nikakor ne pelje v konstruktivne resitve, temvec ravno nasprotno. Pelje v razdvojenost, razlocevanje, poglablja egoizem in locevanje, kateremu sledi jaz, ti, moje, tvoje, namesto midva, mi, nase! Vodi v propad! Edina stalna stvar v vesolju je morda sprememba! Sprememba je naravna! Ce razumemo to, verjetno razumemo, da neglede na stevilo ljudi se spremembe vedno dogajajo! Od nase odprtosti, voljosti, ljubezni, pa je odvisno kako hitro! V nekaj desetletjih bo neizbezno na zemlji vsaj se 1x ali 2x vec ljudi kot sedaj! Kako bodo ziveli je odvisno tudi od nas! Strinjam pa se, da bi zmernost v rojevanju otrok vsekakor bila dobrodosla, predvsem v drzavah kjer je veliko pomanjkanje. Zdej, kdo je tisti ki bo sodil ali je primerno da se neka dusa inkarnira, dobi to moznost, pa ce vsaj tudi za kratko obdobje ali tesko zivljenje?? Ti? Jaz? Pravijo, da je ravnovesje jin-jang je pot. Zdej, ali lahko ti ali jaz sodiva kdaj je neko ravnovesje primerno? Poglej skandinavijo. Glede na prostor zivi tam malo ljudi, ce primerjamo velemesta! Prav zivi malo ljudi se v mnogih drzavah, kjer bi lahko prebivale se milijarde. Pogojev za zivljenje je dovolj, a nasa pamet, zavest prenizka, da bi te pogoje oplemenitili in primerno izkoristili! za zadnjim odstavkom se sploh ne strinjam! Mislm, resnicno te zdej vprasam: a se sploh zavedas kaj pises? Namrec ce bi ti sam dozivel vojno v njeni res kruti naravi, ce bi tebi umrl otrok zaradi neke bolezni ipd, nebi niti slucajno kdajkoli niti pomislil na kaj takega! Ja, z naso polno ritjo je lahko govort kako prevec nas je! :xx!: Blazno! Edina resitev clovestva je v DELITVI! Kdo zaboga potrebuje toliko tega kar imamo? Ko bo razviti svet dokoncno dojel, da vsaj 90% tistega kar ima, je odvec, in ko bo teh 90% nehal imet stvari na racun revnih, bo svet lahko postal pravicnejsi, in bodo mnogi imeli dovolj ali vsaj osnovno. Sedaj pa je ta tehtnica precej na strani egoisticnih sil, in strani kjer je vecina ki ima premalo zavesti, razumevanja. Premalo je znanja, in ce znanje je, se uporablja prevec v egoisticne namene (moje, tvoje, namesto NASE). Lokalno razvijanje, namesto centralizma, centralisticnih sil je prihodnost! Narava bo ze sama poskrblea zato, da se bo nasa vrsta zredcila, brzskrbi! Saj smo ze mi sami (razviti) poskrbeli zato (globalno segrevanje). Kar bomo tudi neizbezno morali placati! (beri karma). Kakro tudi tisocletno ropanje v ustvarjenih kolonijah itn. Evropa ima zelo velik dolg! Strezniti se mora prav vsak clovek tega planeta! To je tudi namen inkarnacije posameznika! Zavest! In ce verjames to, postane logicno da tvoja teorija o premnogih inkarniranih dusah na tem planetu nikakor ni "normalna". Temvec verjetno plod tvoje (se ponavljam) furstiranosti, neljubezni, nezadovoljnosti in posledicno jeze na svet okoli tebe (ce morda celo pretiravam). Namrec clovek delezen zavedanja ljubezni, nikakor ne razmislja o tem da je drugh bitij prevec, temvec o tem kako bi svojo sreco razdelil mednje!

"rekla, kazala"

Pa ne bit neumni no. Kako more bit "kao naraven" produkt od leta 1980 isti! Nemogoce! Isti je lahko kvecjemu po sestavinah, ne pa po kvaliteti in prehranske vsebnosti. Ze vsak ki ima svoj vrt ve, da ne more bit produkt - hrana vedno ista! Razen ce ga tretirajo z kemijo; pa se tam so odstopanja. In ker se HL distribuira po celem svetu, je skoraj nemogoce da bi za cel svet pridelovali samo v eni firmi! Kaj to pomeni: pomeni da so se sestavine definitivno drugacne oz. razlicne glede na produkcijo, proizvodnjo in izvor sestavin. Ce pa ga ze proizvajajo samo v recimo USA, vseeno to se vedno pomeni, da dobivajo sestavine iz ene njive! Temvec najverjetneje iz razlicnih koncev sveta. Tko, da ODSTOPANJA definitivno so!