free

Zanimivo, kako se mnenja razhajajo; celo med strokovnjaki. Kolikor vem itaq ne bi mogel energije izkoriscat zase, temvec bi jo dajal v obtok oz. prodajal v mrezo energije!?

Kja mislite o tem kar je povedal Dalai Lama? http://www.mladina.si/vibrator/02-12-2008-...rzni__svobodni/

Ja in? Cetudi jih gradijo iz nasega denarja, pomeni, da je sel denar v dobro nalozbo! Bolje, kot pa, ce bi gradili novo JE. Ljudem postaja pocasi jasno, da drugace itaq ne bo slo, kot z zategovanjem, primernimi nalozbami, primerno usmeritvijo, povezovanjem, komunikacijo, dialogom sploh. Tvoja teorija. Kot sem rekel, strokovnjak (glej zgoraj) pravi drugace.

preprostost pustolovscina navdih zeljnost volja, voljnost za udejanjati in spreminjati, kreirati samokritika moznost distance, odmik (iz) sebe sprejemljivost

+ se drugo.

Ekološke kmete zanima, kje je obtičal zakon o gensko spremenjenih rastlinah Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da ga bodo takoj po novem letu posredovali v ponovno usklajevanje Slovenija - sobota, 27.12.2008 Tekst: Tatjana Pihlar Ljubljana - Zakon o soobstoju GSR z drugimi kmetijskimi rastlinami se rojeva že od leta 2006, tudi zato, ker je evropska komisija dolgo časa menila, da je za tiste, ki bi želeli gojiti GSR, preveč omejevalen, saj bi tak kmet za pridelavo potreboval soglasje sosednjega kmeta. Na začetku letošnjega maja je evropska komisija vendarle dala soglasje zanj, zato je toliko bolj presenetljivo, da ga Janševa vlada ni poslala v parlament. "Pojma nimamo, kaj se je zgodilo. Nekaj čudnega je bilo takrat in radi bi izvedeli, zakaj zakon, ki je bil usklajen z vsemi, ni šel naprej," pravi Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj, ki je sodelovala pri pripravi zakona. Javornikova: Zakon o GSR favorizira ekološke kmete "Glede na to, da gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji ne moremo prepovedati, je predlog zakona trenutno najboljša možna rešitev. Če se bo v praksi dosledno izvajal, je dovolj strog," meni Slabetova. Dr. Branka Javornik, profesorica genetike in biotehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in predsednica znanstvenega odbora za namerno sproščanje GSO v okolje, pa ocenjuje, da predlog zakona o soobstoju GSR z drugimi kmetijskimi rastlinami ne obravnava enako vseh treh kmetijskih praks, saj po njenem favorizira ekološko kmetijstvo. Bavčeva: Za GSO v Sloveniji ni tehtnih razlogov Dr. Martina Bavec, izredna profesorica za poljedelstvo in zelenjadarstvo na Kmetijski fakulteti v Mariboru, pa meni, da v Sloveniji na razdrobljenih kmetijskih površinah, kakršne imamo, ne bi mogli upravičiti ekonomske ali kake druge... Absolutne ničle glede GSO ne bo niti v ekološki pridelavi Pri živilih je politično določena meja (0,9 odstotka primesi GSO), nad katero je treba na živilih obvezno označiti, da vsebujejo GSO, vendar se to označevanje ne nanaša na biološko varnost živila, temveč na možnost izbire potrošnika. Pri semenih ta meja še ni... vec in vir >>> ... Okoli 64 odstotkov vse soje na svetu je gensko spremenjene, pri bombažu je ta delež 43, pri oljni ogrščici 20 in pri koruzi okoli 24 odstotkov. ja, hvalabogu, da ga favorizira! itaq. ekolosko kmetijstvo lahko dolgorocno prinese okolju in s tem loveku kakor tudi neposredno cloveku najboljse rezultate! Sploh pa, so na neki mednarodni konferenci v Franciji utemeljili, da z ekoloskim kemtijstvom LAHKO nahranimo svet! Dvomim pa da bi ga z genskim, se posebej ker je tako zelo odvisen sam od sebe - torej proizvajalec semen, herbicidov in vseh potrebnih sestavin s katerimi vzdrzujejo geske pridelke itn.

Gorenjska dobila peto sončno elektrarno in prvo energetsko neodvisno šolo v Sloveniji Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska, d.d., so danes v obratovanje vključile novo, že peto fotonapetostno elektrarno, in sicer na strehi Osnovne šole Križe v Tržiču. Z novo pridobitvijo v vrednosti 348.000 EUR so postali vodilni proizvajalec električne energije v Sloveniji. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn znaša 277 kW, kar predstavlja četrtino celotne proizvedene sončne energije v Sloveniji. V enem letu so tako prispevali k zmanjšanju 159 ton izpustov CO2, oziroma ohranili 432 dreves. iz >>> tudi >>>

Leto 2008 v svetovnem merilu med desetimi najtoplejšimi leti Po doslej zbranih podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je leto 2008 po povprečni temperaturi v svetovnem merilu uvrstilo na deseto mesto. Povprečna temperatura zemeljskega površja po do sedaj zbranih podatkih presega povprečje obdobja 1961-1990 za 0,31 °C. Odklon je nekoliko manjši kot v prejšnjih letih tega stoletja predvsem zaradi pojava La Niña. Podnebni ekstremi, vključno z uničujočimi poplavami, hudimi in dolgotrajnimi sušami, snežnimi neurji, vročinskimi valovi in prodori mrzlega zraka so zaznamovali tudi leto 2008. Obseg arktičnega morskega ledu je bil drugi najmanjši doslej. Ozonska luknja nad Antarktiko je bila leta 2008 večja kot leta 2007, ni pa dosegla rekordne razsežnosti iz leta 2006. Nad Atlantikom so zabeležili 16 imenovanih tropskih neurij, kar je več od dolgoletnega povprečja. 8 tropskih neurij se je razvilo v orkane, od katerih jih je pet doseglo ali preseglo tretjo kategorijo. Najbolj uničujoč tropski ciklon v letu 2008 je bil Nargis, ki je v začetku maja pustošil po Myanmaru in zahteval skoraj 78.000 žrtev. Po letu 1991 je bil to najbolj uničujoč tropski ciklon, ki je prizadel Azijo in največja naravna nesreča v zgodovini Myanmara. Povsod v Evropi je bila povprečna letna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. V večjem delu severozahodne Sibirije in Skandinavije je bila zima nenavadno mila; v večjem delu Finske, Norveške in Švedske je bila zima 2007/8 najtoplejša doslej. iz >>

cool

SE 1

Sm mal iskal po spletu povezave, ker jih niso ponudili na strani soncneosebnosti. Da si lahko vsaj priblizno predstavljajo ljudje o cem je govora. Nekaterih povezav zal enostavno nisem nasel. Nominiranci za sončno osebnost leta 2008: . Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije za projekt Zemljo so nam posodili otroci . Ambulanta Pro bono za brezplačno zdravstveno oskrbo ljudi brez zdravstvenega zavarovanja . CNVOS za CNVOS.info - portal in e-časopis slovenskih nevladnih organizacij . Domen Zupan za organizacijo dneva Eko vasi . Dr. Klemen Podjed in Sabina Podjed za Globalni spletni projekt za okolju prijazno življenje People for Earth . Društvo za sožitje človeka, narave in prostora VITAAA in MOL za postavitev kompozicije 27 kamnitih stebrov - Hologram Evrope . Društvo Jasa za projekt Onežimo svet . Društvo Sezam za projekt Ulica je naša . Društvo za varstvo okolja Bled in Čebelarsko društvo Bled-Gorje za krog prijateljstva in čebelica Binca . Eko šole za projekt eko bralne značke in akcijo zbiranja odsluženih gospodinjskih aparatov . Ekološko društvo Eco Vitae in oblikovalski studio Lukatarina za projekt Mula nakupovalnih vrečk iz blaga . Elaphe za organizacijo konference Čevelj 2 - Čista Električna Vozila za Ekološko ozaveščene LJudi . Elena Pečarič in YHD za Pravice hendikepiranih . Focus društvo za sonaraven razvoj za projekta Javni potniški promet je kul in Izziv, težak eno tono ter ekološko glasilo Etični potrošnik . GCAP, Semenarna Ljubljana in Amarant za projekt Semena življenja - pomoč državam v razvoju z ekološkimi semeni . Jasna Tara Matrinjak s sodelavci za sklad Rodna zemlja . Kristina Modic s sodelavci za združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L . MaMa - Mladinska mreža za promocijo udejstvovanja mladih in nacionalno srečanje O mladih z mladimi . Mercator za okoljsko akcijo Mercator, okolju prijazen sosed za zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk . PIFF, društvo preoblikovanja komunikacij - za sekcijo ekoloških dokumentarcev Eko - DokMa znotraj festivala dokumentarnih filmov DokMa . Podjetje Domel in partnerji za Razvojni center za vodikove tehnologije . Polona Samec za ozaveščevalni blog in vodenje zavetišča za živali Horjul . RTV Slovenija in Fundacija z Glavo na zabavo za Resničnostno oddajo Big Father . Sanja Lončar in Rajko Škarič za projekt Skupaj za sožitje človeka in narave . Skupina HSE za projekt Energija.si in akcijo Pranje pri 30°C . Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali za projekt Ambasadorji nasmeha . Studio12 za organizacijo okrogle mize Obstoj čebel – prihodnost človeštva in sklop oddaj Ekomatika . ŠOU in Mladinski Ceh za Talentiran.si portal za večjo zaposljivost in neformalno izobraževanje mladih, ter Teden zaposljivosti . Špela Ratpotnik s sodelavci za časopis brezdomcev Kralji ulice . Tednik 7 dni za akcijo Prijavi packo - čistimo divja odlagališča odpadkov . Tomo Križnar in Maja Wiess za dokumentarni film Dar Fur – vojna za vodo . Umanotera za projekte Rituali - Eko pisarna, Ura za zemljo in Planet sprememb . Viljem Ščuka za projekt Brez megle v glavi . Založba Louisa za spletni iskalnik po trenutni ekološki ponudbi . Zavod Ekvilib za uveljavljanje in promocijo poslovnega modela Družini prijazno podjetje Nominiranci za Sončno knjigo leta 2008: . Adriana Dolinar in Sanja Lončar: KAKO ZMANJŠATI PORABO ANTIBIOTIKOV . Aleš Babič: ZAKAJ SEM BREZ DENARJA? . Andreja Krivic: ČUTIM, VIDIM, ZMOREM ... Prostor tudi za slepe in slabovidne . Anton Komat: SIMBIOTSKI ČLOVEK . dr. Barry Sears in Bill Lawren: ŽIVLJENJE V ZONI ZDRAVJA. . Esther in Jerry Hicks: PROSITE, DANO VAM JE - NAUČITE SE URESNIČITI SVOJE ŽELJE . Esther in Jerry Hicks: ZAKON PRIVLAČNOSTI . Goran Vojnović: ČEFURJI RAUS! . Manca Košir: OTOKI SVETLOBE . Marjan Ogorevc: ALTERNATIVNA MEDICINA V ŠPORTU . Polona Kresal Bizaj: NARAVA ZDRAVI S HRANO . Tiziano Terzani: ŠE EN KROG NA VRTILJAKU . Zavod republike Slovenije za varstvo narave: NARAVOVARSTVENI ATLAS . Žiga Vavpotič: MOJA SREČNA KNJIGA

ni panike sploh. kdor dela se (z)moti.

video: Recikliraj svoj stari telefon, polnilnik in baterijo -- Kam odvreči odslužen star mobilni telefon? Verjetno veste, kam s papirjem? Pa tudi kam s plastiko, steklom in biološkimi odpadki? Kam pa vržete star mobilni telefon, ki ste ga ravno zamenjali z najnovejšim, najlepšim in funkcijsko prepolnim mobilnikom? Razcvet mobilne telefonije je neverjeten. Tako hitro kakor se je razširila ta panoga, se jih je le malo, rezultat tega pa je, da je danes na svetu več mobilnih telefonov kot ljudi. V vsakem aparatu je poleg plastike, kovine in keramike kup okolju nevarnih snovi, med drugim kadmij, berilij, litij, cink in arzen, in če te končajo na odlagališču za smeti, nas lahko kar pošteno skrbi za prihodnost. Te strupene snovi pomenijo veliko in dolgoletno nevarnost za okolje, saj je skrb zbujajoč že podatek, da strupi ene same odslužene baterije mobilnega telefona zastrupijo kar 600.000 litrov pitne vode. Naštete snovi lahko resno poškodujejo živčni sistem, povzročijo težave pri razmnoževanju in razvoju, povzročajo raka in vplivajo na genetiko. Kadmij, na primer, velja za sedmo najbolj nevarno snov človeškemu organizmu. Je toksična in rakotvorna težka kovina. Toksična sta tudi nikelj in živo srebro. In čeprav smo se od nikelj-kadmijskih baterij počasi že poslovili, tudi litij-ionske niso povsem nedolžne. Resda v njih ni težkih kovin, litijska visoka kemijska aktivnost pa lahko povzroči težave v okolju. V stiku z vodo se kovina lahko vname in povzroči podtalne požare, ki jih je težko pogasiti. Naša skrb za okolje se pač ne sme končati pri ločevanju papirja, embalaže in stekla. V trgovinah z elektroniko boste namreč našli smetnjake za baterije, čedalje bolj aktualni pa so tudi takšni za zbiranje mobilnih telefonov. Reciklaža mobilnika resda stane, a s tem obvarujemo okolje pred nevarnimi snovmi, poleg tega se da ponovno uporabiti kar do 80 odstotkov sestavnih delov mobilnega aparata. Kam potem z odsluženim mobilnikom, polnilnikom in baterijo? Sprejemati jih morajo vsi prodajalci, torej tudi vsi mobilni operaterji. Mobitel in Si.mobil zbirata odslužene mobilnike že več let, Si.mobil pa je pred kratkim začel novo akcijo z globljo filozofijo: ''Premisli, preden mobilnik vržeš v smeti. Premisli o okolju, v katerem živiš.'' Poleg smetnjakov za zbiranje takšnih telefonov so ponudili še okolju prijaznejše polnilnike, saj tudi varčevanje z električno energijo šteje. Vir: dne.enaa.com/

Malezijski jezovi ogrožajo svetovno zapuščino Okoljevarstveniki opozarjajo, da malezijski načrti izgradnje niza jezov na otoku Borneo ogrožajo enega ključnih narodnih parkov na svetu. Če bo država odobrila projekt za izgradnjo jezov na reki Tutoh, bo to prineslo poplavljanje precejšnega dela nacionalnega parka Mulu. Če bi do tega prišlo, se bodo meje parka popolnoma spremenile, kar pa bi lahko pomenilo, da park ne bo več pod Unescovo zaščito, saj je eden glavnih pogojev Unesca za zaščito določenega teritorija, da se meje brez predhodne odobritve organizacije ne spreminjajo. 52.864 hektarjev velik park nudi dom več kot 3.500 rastlinskim vrstam, vključno s 109 vrstami palmovih dreves. V parku dominira 2.377 metra visoko gorovje Gunung Mulu s kar 295 kilometri raziskanih jam, ki predstavljajo dom več milijonom netopirjem in drugim jamskim živalskim vrstam. Predsednik Centra za okolje, tehnologijo in razvoj Malezije je za uradna pojasnila o razvoju projekta že zaprosil vlado, a do sedaj odgovora še ni bilo. Tako zaenkrat še vedno ostaja pri nedavnem pojasnilu vlade, da je izgradnja jezov nujna, če država želi zadovoljiti potrebo po energiji v državi. iz >> Vir: svarog.org http://www.pozitivke.net/images/articles/2009010522331486_1.jpg

Raziskava: 38 odstotkov odraslih v ZDA se poslužuje alternativne medicine

Ke pa je stara, prejsnja tema socna osebnost leta? je ne ne najdem v iskalniku?

Vabimo vas na Pogovorni večer s Studiem 12, z naslovom: SAMOMOR - pogovor lahko rešuje življenja Kdaj: v torek, 13.1.2009 ob 17, v Bežigrajski knjižnici, Einspielerjeva 1, Ljubljana Kje: zemljevid: http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?...01&tab=maps http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_69/user_69_tdr9zajm57kbfe.jpg Video vabilo: http://www.s12.si/index.php?option=com_sey...link&id=660 Samomorilnost ostaja velik problem sodobne družbe. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih. Pogosto je posledica socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih kriz. Med glavnimi dejavniki tveganja naj bi bila neprepoznana in nezdravljena depresija. Velik vpliv pa ima tudi prekomerna uporaba alkohola in zloraba drog. Tudi vse večja gospodarska kriza lahko potiska ljudi na rob obupa, v situacijo iz katere ne vidijo izhoda, kar jih lahko privede tudi do tega, da si vzamejo življenje. Vsi ljudje se občasno soočamo z življenjskimi stiskami. Kaj pa je tisto, kar pretehta, da se nekdo odloči za tako drastičen korak in si v stiski vzame življenje? Kakšno vlogo ima pri tem vzgoja in kakšno prirojene značilnosti posameznika? So duševne bolezni, nezdravljena depresija, zloraba drog in alkohola, res ključni dejavniki, ki privedejo do samomora? Kaj o tem meni stroka? Na okrogli mizi bodo sodelovali: . prof.dr. Slavko Ziherl, psihiater . Žiga Valetič, publicist . mag.Bogdan Dobnik, predsednik Društva Ozara Slovenija . Renata Bokan, Šola čustvene inteligence Dogodek bomo V ŽIVO prenašali tudi na: www.s12.si VLJUDNO VABLJENI STUDIO 12 www.s12.si

Cool

Da. Zavod ARTISA Smrtnikova 3, Ljubljana ST TRR: 03100 - 1086945434 Sklic: 00 - 99999

Morda se udelezis tega predavanja, kjer bos izvedel vec.

sorodni video prispevki: Navdihujoči čudeži sodobnega časa >>> Navdihujoči čudeži so nenavadni pojavi, ki se dogajajo vsakdanjim ljudem širom po svetu. Gre za pojave, ki zdravijo, pomagajo in spreminjajo življenja na bolje. Za njih zeankrat ni ustrezne znanstvene razlage, označeni so bodisi kot naključje, nekateri celo kot božji čudež. Kljub medijski in človeški nepozornosti njihovo število narašča in odpira vedno nova vprašanja. Čudeži na prehodu v novo tisočletje >>> (13:36) Izkušnje navdihujočih čudežev so univerzalne in niso omejene na pripadnost nekemu religioznemu izročilu ali prepričanju niti ne gre za dogmatsko verovanje ali prepričanje v obstoj neke realnosti 'onkraj'. To so žive izkušnje, dogajajo se številnim ljudem, verujočim in neverujočim. Prinašajo jim navdih, jih zdravijo in osrečujejo, jim svetujejo, marsikdaj dobesedno rešujejo življenja (Prispevek je bil objavljen na RTV SLO v oddaji Duhovni utrip). Dokumentarna oddaja: Svetlobni križi >>> (11:52) Po svetu posamezniki že več let opažajo pojav svetlobni križev, za katere izkušnje kažejo, da imajo lahko precejšen vpliv na ljudi. Posledica tega je, da so takšni svetlobni križi, če so dostopni širši javnosti, zelo obiskovani, saj izkušnje govorijo o različnih, tudi zdravilnih učinkih tega svetlobnega znamenja. Duhovna popotovanja: Po sledovih čudežev >>> (37:47) London, glavno mesto Velike Britanije, velja za svetovno metropolo in stičišče mnogih poti, tudi duhovnih. Navdihujoče, raziskovalno naravnano popotovanje po sledeh čudežev, je vodilo našo tokratno gostjo Barbaro Škoberne, učiteljico na Duhovni univerzi, prav tja. Kaj je videla, doživela, spoznala, si oglejte v video prispevku, ki je pred vami. sorodne spletne strani: Projekt NISMO SAMI http://www.nismo-sami.org

Juhu

Dobro povedano kako mediji vplivajo na vzgojo posameznika. Vrednote mladih v sodobni družbi (20:28) Ali lahko sodobno družbo označimo kot družbo, ki jo zaznamuje kriza vrednot? Kakšne so sodobne vrednote med mladimi? Če smo včasih za vrednote šteli skromnost, marljivost in potrpežljivost, te danes nadomeščajo hiter zaslužek, ambicioznost in tekmovalnost. O medijskem blišču, sodobnih tehnologijah, vlogi družine in šole pri vzgoji vrednot in družbene odgovornosti, smo se pogovarjali z Vlasto Nussdorfer, generalno sekretarko društva Beli obroč Slovenije. http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_62/user_62_tijuay3kh4sl9b.jpg