free

fajn zate. vsem verjetno ni tako "enostavno". mene sam dan niti ne moti prevec. vsaj malo vec miru je v prostoru. cesar pa ne odobravam pa je placevanje kupov roz, sbec, nagrobnikov, taksnih ali drugacnih materialov, ure in ure voznje do grobov ipd. Menim da je dan mrtvih zelo oseben dan (praznik). Vsekakor tak kot je je prevc materialno obarvan. Ceprav kakor pravi v intervjuju, nekateri tipi ljudi se izrazajo in custvujejo skozi materilne dobrine in nekomu materialna skrb za recimo grob lahko veliko pomeni. Taksni ljudje so morda veckrat tudi v zivljenju lahko skrbeli za materialno plat pokojnega. Seveda pa dan mrtvih ni samo dan, ko se lahko odvezujemo od mrtvih, temvec tudi od prepricanj, okoliscin, predmetov, situacij itn. Seveda je to se bolje, ce lahko storimo sproti ker pa so v tem dnevu dolocene energije podprte, ej morda pac smotrno in morda celo ekonomicno da jih uporabimo. Moej osebno mnenje pa se vedno ostaja, da se rajsi "ukvarjam" z zivimi kakor mrtvimi. Na sreco mi se nihce meni telo blizu ni umrl. Morda zato.

wou. Janis mi je kul.

Evelyn Glennie:

full dobr grede na stil komada (tempo), bi lahko kamot se eno baterijo dal zraven, ki bi drazala konstanten ritem. tale mi je fajn obrazlozitev instrumenta vceraj sem malo igral MARIMBO in ima bozanske zvoke http://www.youtube.com/watch?v=bkFj2gf6mXA...feature=related http://www.s12.si/component/option,com_sey...ectlink/id,509/

http://www.savedarfur.org/sync/images/demand_international_action.jpg As many as 400,000 people have been killed in Darfur. Another 2.5 million have been driven from their homes and into danger. The threat of rape, torture, murder and malnutrition pursue the women and children of Darfur wherever they flee. World leaders must unite now to end the genocide and establish a lasting peace in Darfur. I therefore ask you to: 1. Make ending the crisis in Darfur one of your top priorities; 2. Push for the fastest possible deployment of the hybrid U.N.-A.U. peacekeeping force authorized by the U.N. Security Council in July 2007; 3. Pressure contributing nations to fully and immediately meet their pledges of troops, funding, equipment, and logistical support; 4. Work to ensure the Sudanese government's full participation in a just and inclusive peace process, and to overcome any attempts to obstruct or delay the protection of civilians or the peace process; 5. Increase humanitarian aid and ensure access for its safe delivery. Thank you for your leadership on this urgent matter.

Žalovanje in spomin na preminule >> (6:27) Žalovanje je čas, ko se lahko soočimo s praznino, ki je nastala ob izgubi nam drage osebe. Skozi kakšne faze poteka žalovanje, zakaj ljudje žalujejo več let, ter o pomenu praznika 1. november, smo povprašali Braneta Krapeža, učitelja na Šoli čustvene inteligence. http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_70/user_70_taf317ciobysg2.jpg

http://cokolada.net/lunin_net/images/6_stopinj.gif What would happen if the earth's temperature increased by 1°C (1.8°F)? There is no clear way to predict what would occur, but scientific research and climate models indicate some serious changes to out climate. Earth's climate has increased less than a degree of warming, but as researcher/author Mark Lynas outlines in his book "Six Degrees", there are some potentially drastic effects in store for earth's climate. http://ngcblog.nationalgeographic.com/ngcblog/AmazingPlanet_OceanRealm_005%20(Custom).jpg Our World Plus 1°C ° Severe droughts in the western United States could cause shortages in global grain and meat markets. ° Arid regions of the western United States could revert to desert-like environments. ° New deserts could emerge in the western half of the United States, from Texas all the way up to the Canadian border. ° The Arctic could be ice free for half the year, opening the legendary Northwest Passage for ships. ° Rising tides could submerge thousands of homes around the Bay of Bengal. ° An increase of 1 degree Celsius may cause hurricanes to begin hitting the South Atlantic. ° An increase of 1 degree Celsius may inspire an agricultural makeover in England, as crops previously unable to survive in the United Kingdom begin to thrive. The United Kingdom now has more than 400 vineyards, growing grapes that have typically been grown in France. vir in video >>> 2 stopinji ° Insects may migrate in strange new directions. For example, as a temperate climate moves north in the United States, pine beetles could kill off the great whitebark forests. ° Greenland's glaciers continue melting at a faster rate. In fact, Greenland's Jakobshavn Glacier is already the fastest-moving ice field on the planet; the amount of ice breaking off the glacier every few days contains enough water to supply New York City for one year. ° Because of a decrease in sea ice, polar bears make the endangered species list. ° Forests begin to take root in Canada's melting tundra. ° The Pacific islands of Tuvalu could sink beneath the rising ocean tides. ° At 2 degrees of warming, the impact on the marine ecosystem is likely to be severe, and it is possible that the vast majority of the world's tropical coral reefs will die off. vir in video >>> 3. stopinje ° Many scientists focus on 3 degrees of warming as the tipping point that will fundamentally change how we live on this planet. ° In the extreme conditions of a world warmer by 3 degrees, the Amazon rain forest could experience repeated cycles of drought and fire. If we lose much of the Amazon, it could cause the re-release of hundreds of millions of tons of stored carbon, perhaps intensifying global warming another degree all by itself. ° An increase of 3 degrees Celsius causes the snowcaps on the Alps to all but disappear. ° The Mediterranean and parts of Europe wither in searing summer heat. ° As the oceans get hotter and hotter, a new global climate pattern emerges that is unstable in the extreme, perhaps mirroring the weather anomaly we call El Niño. ° If the planet warms by 3 degrees, the world could see the next generation of superstorms, the first Category 6 hurricanes. ° Thousands of species worldwide would face extinction. vir in video >>> 4. stopinje ° An increase of 4 degrees Celsius causes the oceans to continue to rise, overtaking heavily populated deltas. Countries like Bangladesh and Egypt could be devastated, and cities like Venice could be totally submerged. ° The Ganges River is the wellspring of life for over a billion people in China, Nepal and India. At first, the melting of Himalayan glaciers that feed the Ganges might unleash unprecedented floods. But then, extreme water scarcity and famine could strike if the glaciers vanish completely. ° Studies suggest that at the current rate of loss, there will be no more glaciers in the Himalayas by the year 2035. ° Northern Canada may become one the planet's most bountiful agricultural zones ° The entire West Antarctic Ice Sheet could collapse, sending sea levels rising even further. ° At 4 degrees of warming, sea levels could be rising by more than 1 meter, as the world's great coastal cities prepare for catastrophe. vir in video >>> 5. stopinj 6. stopinj zagotovo pomeni izumertje človeške vrste, kakor tudi večine živalskih. * VIDEO >>> ---- Povezave: * KARTA kje na zemlji se bodo dogajale določene posledice globalnega segrevanja >>> * Kaj se bo dogajalo z Evropo >>> * Stanje podnebnih sprememb, Mag. Vida Wagner Ogorelec (Umanotera) * Climate change on a global scale (ang.) * VIDEO: What If Earth Warms 6 Degrees? >>> * Temperature v Sloveniji - Statisticni urad Rep. Slovenije >>> * Zanimivosti o vremenu ARSO >>>

The impact of global warming in Europe and Russia >>

Ne trdim, toda mislim, da so se posledice uzivanja velikih kolicin mleka kazale kasneje. Torej v obrabi, kalcifikaciji itn, kot opisujes. Zdi se tudi logicno. Poslusal sem predavanje slov. znanstvenika, ki je razlagal kako kalcij v zivilih s kuhanjem (termicno obdelavo) spreminja obliko iz ovalne v aragonitno. To pomeni kot kamen na bojlerju, pralnem stroju, ceveh, itn., ki je ce ga pogledas pod mikroskopom menda naspicen - aragoniten. Le tak kalcij se lima na stene zil. Naraven nima aragonitne oblike, temvec ovalno, ki je cloveku primernejsa. V praksi to menda pomeni ravno obratno! - torej ne da imas vec kalcija, temvec se manj, saj iz kosti investiras kalcij in drugo, za predelavo tistega ki se lima na stene zil itn.

Mini oddaja NA KRaTKO: MLEKO – koristno ali škodljivo? >>> (6:00) Nasvet, namig, vpogled, misel, ošvrk, pomežik, ... na kratko – za bolj zdravo življenje. Vzemite si par minut in prisluhnite. Morda je namenjeno prav vam. Tokratna tema je mleko: Ali je koristno? Lahko povzroča težave kot je zasluzenje? Mu umetno dodani kalcij zvišuje prehransko vrednost? Je bolje kupiti tistega z malo mlečne maščobe? Povprašali smo Sanjo Lončar iz projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. http://www.anecdotoff.com/images/stories/gallery/20070926/got-milk-girl-below-cow.jpg

Z vegetarijanstvom zoper svetovno lakoto Evropska komisija, Evropski parlament in Združeni narodi so obeležili obletnico Deklaracije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja »pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, ...« Šestdeset let po podpisu te izjave dobre volje pripravlja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) pod okriljem Združenih narodov svečanosti ob »Svetovnem dnevu hrane 2008«, na kateri želi opozoriti predvsem na trpljenje 923 milijonov podhranjenih ljudi na tem planetu. Kje se je zalomilo? Zakaj v 21. stoletju skoraj eni milijardi ljudi še vedno niso dostopne najpomembnejše osnovne pravice? Jean Ziegler, nekdanji posebni poročevalec Združenih narodov za področje Pravica do hrane, obtožuje: »Otrok, ki dandanes umre zaradi lakote, je bil umorjen!« Saj res, kako lahko tako imenovana civilizirana družba sploh živi z dejstvom, da po svetu vsakih 5 sekund zaradi lakote umre en otrok, medtem ko se sočasno 1,5 milijard glav goveda in astronomsko število drugih farmskih živali pita z ogromnim deležem razpoložljive žetve žit? Število lačnih ljudi presega skupno število prebivalcev Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske Unije! Pri svojem boju zoper lakoto so nacionalni in mednarodni nosilci odločitev pričeli z množico projektov in kampanj, vendar nič od tega ni zmoglo nastale situacije omiliti. Zaradi lakote povzročeno in nezadržno trpljenje sedaj nujno zahteva vključitev novih strategij, h katerim mora obvezno spadati tudi vegetarijanska prehrana! V imenu pravičnosti in človečnosti se ne sme več nadaljevati s trenutnim razmetavanjem 7–16 kg žitaric ali soje, do 15.500 litrov vode in 323 kvadratnih metrov pašnih površin za prirejo le enega kilograma govedine! 23. septembra 2008 je bil tako imenovani »Overshoot Day«, »Dan prekoračitve«: na ta dan smo že porabili vse, kar nam je lahko narava za letos proizvedla. Če pomislimo, da naš trenutni svetovni povprečni način življenja zahteva 1,4-kratni ekvivalent planeta Zemlja, bi moralo takšno obeležje pomeniti signal za alarm ne samo za politike, marveč tudi za običajne državljane. V interesu podpore trpečih ljudi, za ohranitev narave in za izboljšanje učinkovitosti javnega zdravstvenega sistema je zmanjšanje ali ukinitev mesne prehrane najenostavnejši način in hkrati nudi največ prednosti. Za vse ljudi je na voljo več kot preveč hrane! Tega dejstva ne smemo več zamegljevati zaradi pohlepa po mesu. Vir >>> Podpisniki: Švicarsko združenje za vegetarijanstvo (SVV) http://www.vegetarismus.ch Avstrijsko vegansko društvo http://www.vegan.at European Vegetarian and Animal News Alliance (EVANA) http://www.evana.org GlobeTransformer – Pomagaj nam rešiti Zemljo! http://www.globetransformer.org Association Végétarienne de France http://www.vegetarisme.fr BunnyHuggers UK http://www.bunnyhuggers.org.uk Centro Vegetariano http://www.centrovegetariano.org EVA vzw – Ethisch Vegetarisch Alternatief http://www.vegetarisme.be Jewish Vegetarians of North America (JVNA), USA http://www.JewishVeg.com Sistem Joga v vsakdanjem življenju http://www.jvvz.org Prosimo podpišite peticijo: Apel Združenim narodom in njihovim agencijam, da naj vegetarijanstva več ne ignorirajo. Namesto dosedanjega ravnanja naj znanstveno in brez predsodkov preučijo njegove mnogotere prednosti – s ciljem, da se ga vplete v bodoče strategije v borbi za svet brez lakote. http://un.evana.org/ (v 23 jezikih) Dodatne povezave: Splošna deklaracija o človekovih pravicah http://www.unhchr.ch/udhr/lang/slv.htm Svetovni dan hrane, 16 oktober 2008 http://www.fao.org/getinvolved/worldfoodday/en/ Dejstva o lakoti (Hunger facts) http://www.wfp.org/aboutwfp/facts/index.as...p;sub_section=5 V povprečni življenjski dobi pojemo 8 krav. Hkrati pojemo še 36 ovac, 36 prašičev in 550 perutninskih živali. http://www.guardian.co.uk/environment/2008/sep/07/food.beef Earth Overshoot Day http://www.footprintnetwork.org/gfn_sub.ph...ntent=overshoot

Skrb za okolje skozi želodec piše: Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Za 62 odstotkov Evropejcev so podnebne spremembe eden najresnejših problemov, s katerimi se danes soočamo. Vendar smo optimisti, saj nas 60 odstotkov meni, da je mogoče trend pri podnebnih spremembah obrniti. Približno enak delež nas že ločuje odpadke in zmanjšuje porabo energije ali vode. Tudi Slovenci vemo, da bi lahko precej prispevali k blažitvi sprememb, če bi na primer omejili vožnje z avtom ali obnovili svoje energijsko potratne neizolirane in klimatizirane stavbe. Zelo malo pa se zavedamo, da so tudi naše prehrambne navade lahko močno energijsko potratne. Poročilo organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpred dveh let je postreglo s številnimi podatki, kako živinoreja prispeva k podnebnim spremembam, na primer da je 90 odstotkov uničenja tropskega deževnega gozda posledica množične živinoreje. Grozljivo je, da vsaki dve sekundi uničimo gozdno območje velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo pašne površine ali polja za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Uživanje mesnih izdelkov, mleka in jajc se je v tridesetih letih globalno povečalo za petkrat. Povprečen prebivalec držav v razvoju je še leta 1970 pojedel le deset kilogramov mesa letno, danes jih 30, razviti svet pa je s 65 kg prišel že na 80 kg mesa letno. Ob tem intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in desetkrat več energije kot poljedelstvo. Poučna je tudi naslednja primerjava: pridelava enega kilograma govedine obremeni naše ozračje kot 250 km vožnje z avtomobilom. A tudi pri zelenjavi in žitih ne gre brez emisij toplogrednih plinov. V naših trgovinah je vse polno francoskega krompirja, španske čebule, nizozemskih jabolk in kitajskega česna ali danski sir v Slovenijo ne pridejo peš. Še večja poraba energije je povezana s prevozom pijač, saj posegamo po mineralni vodi iz sosednjih držav, da o vinu in pivu ne izgubljamo besed. Poglavje zase je embalaža hrane in pijače, ki je običajno izdelana iz fosilnih surovin. Se kdaj vprašamo, koliko časa naša hrana preživi v hladilnicah in zamrzovalnikih, od skladišča, trgovine do našega domačega hladilnika? Manjša poraba električne energije, če jemo le svežo in lokalno pridelano hrano, je seveda tudi del rešitve podnebne zgodbe. Izbira hrane, ki jo kupujemo, vpliva na podnebne spremembe. Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem krožniku. vir >> povezave: * FAO študija: Dolga senca živinoreje * Kako jesti za rešitev planeta * Lučka Kajfež Bogataj: Podnebje se spreminja hitreje kot pa navade ljudi * Meat: Making Global Warming Worse

Skrb za okolje skozi želodec piše: Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Za 62 odstotkov Evropejcev so podnebne spremembe eden najresnejših problemov, s katerimi se danes soočamo. Vendar smo optimisti, saj nas 60 odstotkov meni, da je mogoče trend pri podnebnih spremembah obrniti. Približno enak delež nas že ločuje odpadke in zmanjšuje porabo energije ali vode. Tudi Slovenci vemo, da bi lahko precej prispevali k blažitvi sprememb, če bi na primer omejili vožnje z avtom ali obnovili svoje energijsko potratne neizolirane in klimatizirane stavbe. Zelo malo pa se zavedamo, da so tudi naše prehrambne navade lahko močno energijsko potratne. Poročilo organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpred dveh let je postreglo s številnimi podatki, kako živinoreja prispeva k podnebnim spremembam, na primer da je 90 odstotkov uničenja tropskega deževnega gozda posledica množične živinoreje. Grozljivo je, da vsaki dve sekundi uničimo gozdno območje velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo pašne površine ali polja za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Uživanje mesnih izdelkov, mleka in jajc se je v tridesetih letih globalno povečalo za petkrat. Povprečen prebivalec držav v razvoju je še leta 1970 pojedel le deset kilogramov mesa letno, danes jih 30, razviti svet pa je s 65 kg prišel že na 80 kg mesa letno. Ob tem intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in desetkrat več energije kot poljedelstvo. Poučna je tudi naslednja primerjava: pridelava enega kilograma govedine obremeni naše ozračje kot 250 km vožnje z avtomobilom. A tudi pri zelenjavi in žitih ne gre brez emisij toplogrednih plinov. V naših trgovinah je vse polno francoskega krompirja, španske čebule, nizozemskih jabolk in kitajskega česna ali danski sir v Slovenijo ne pridejo peš. Še večja poraba energije je povezana s prevozom pijač, saj posegamo po mineralni vodi iz sosednjih držav, da o vinu in pivu ne izgubljamo besed. Poglavje zase je embalaža hrane in pijače, ki je običajno izdelana iz fosilnih surovin. Se kdaj vprašamo, koliko časa naša hrana preživi v hladilnicah in zamrzovalnikih, od skladišča, trgovine do našega domačega hladilnika? Manjša poraba električne energije, če jemo le svežo in lokalno pridelano hrano, je seveda tudi del rešitve podnebne zgodbe. Izbira hrane, ki jo kupujemo, vpliva na podnebne spremembe. Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem krožniku. vir >> povezave (iz pozitivk): * FAO študija: Dolga senca živinoreje * Kako jesti za rešitev planeta * Lučka Kajfež Bogataj: Podnebje se spreminja hitreje kot pa navade ljudi * Meat: Making Global Warming Worse

Tomo Križnar prireja dobrodelni koncert v podporo Darfurju. Nastopajoči: Vlado Kreslin, Terrafolk, Severa in Gal Gjurin, Fake orchestra, Pero Lovšin, Tomaž Pengov, Oko, Maša Kagao Knez in Lafi, Langa, Joseph Rakotorahalahi, Mc Exit, Hrošči, Chris Eckman, Godalika, Aleš Hadalin, Issiaka Sanu, Društvo Afriški center, Sekumady Conde, Boris Cavazza, Max Zimani. Multimedijski dogodek bo podkrepljen z ekskluzivnimi posnetki iz ogroženih področij Darfurja in okolice. Festivalna dvorana, sreda 5. november od 18h do 23h. Karte lahko kupite vsak dan od 8. do 15 ure v tajništvu Pionirskega doma in na dan koncerta od 17. ure dalje na blagajni Festivalne dvorane. CENA: 15 EUR, za dijake, študente in upokojence 12 EUR. Stop the genocide in Darfur!!! http://img.getactivehub.com/08/custom_images/savedarfur/top_left_logo.jpg http://www.savedarfur.org http://www.aiddarfur.org http://www.unrefugees.org http://www.tomokriznar.com Trpljenju nedolžnega prebivalstva v največji humanitarni katastrofi na planetu, kot razmere v Darfurju označuje OZN ni konca ne kraja. Vsem dosedanjim iniciativam navkljub, še naprej gorijo afriške vasi, Djandjavidi ("hudiči na konjskih hrbtih") plenijo, posiljujejo, ubijajo in vlačijo v sužnost. Ti moderni janičarji, ki so sami marginalizirani in izkoriščani v imenu svete vojne, vojne za sveto stvar ( nafta), so le podaljšana roka velikih svetovnih apetitov. V ta spopad interesov je dregnil pokojni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek, ko je leta 2006 v Drafur poslal svojega posebnega odposlanca Toma Križnarja, ki že leta aktivno sodeluje s staroselskimi uporniki. Namen je bil preveriti, kaj se v resnici dogaja in predstaviti mirovni predlog slovenske pobude. A svetovni gospodarji vojn se zoperstavijo slovenskemu vmešavanju in predsednik odpokliče Križnarja domov. Tomo je po dveh mesecih tesnega stika z žrtvami že tako prizadet, da ne more več nazaj. Posname filmski material za dokumentarec Darfur-Vojna za vodo, ki se prav te dni predvaja v slovenskih kinematografih in na svetovnih festivalih. Film razkrije, da se je vojna v Drafurju v resnici začela zaradi pomanjkanja vode, kot posledice klimatskih sprememb in se razrasla v vojno za nafto. Med drugim se dokumentarec sprašuje, če imamo tudi navadni ljudje in majhne države pravico in dolžnost solidarnosti do tistih, ki si sami ne morejo pomagati. Sredstva zbrana z prodajo vstopnic na prireditvi bodo namenjena ustanovitvi mobilnih komunikacijskih postaj, ki bodo omogočale internetno povezavo med ogroženimi območji v Drafurju in svetom. Projekt imenovan Antena dr. Janeza Drnovška podpira tudi Gibanje za pravičnost in razvoj.

Hrana proti krmi V roke: Generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-Moon Kopije: – Generalni direktor Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO), Dr. Jacques Diouf, Rim – Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO / WHO), dr. Margaret Chan, Ženeva Iniciatorji: Jens Holm, evropski parlamentarec iz Švedske Švicarsko vegetarijansko združenje European Vegetarian and Animal News Alliance (EVANA) Spoštovani g. generalni sekretar, v Rimski deklaraciji o svetovni prehranski varnosti iz leta 1996 je bila zapisana pravica vsakega človeka do »dostopa do zdravstveno neoporečne in s hranili bogate prehrane«. Podpisniki so s tem podkrepili svojo politično voljo »za odpravo lakote v vseh državah sveta«. V letu 2008 se težave s podhranjenostjo v mnogih delih sveta niso le povečale, temveč so dosegle svoj vrh. Slabe letine in razmetavanje žitaric, eksplozivno naraščajoče cene in nespametne kmetijske prakse so le nekateri od vzrokov, ki ogrožajo obstoj pomoči potrebnih ljudi. Nesprejemljivo je, da se celo v takšni krizni situaciji, ki letno stane življenja skoraj šest milijonov otrok, še naprej ogromen delež razpoložljive hrane razmetava v živinoreji. V imenu humanosti svetovno prebivalstvo, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne more več dopuščati, da se potroši od 7 do 16 kilogramov žitaric, do 15.500 litrov vode in 323 m2 pašnikov za prirejo le enega kilograma govedine za premožnejše potrošnike. Najvišja prioriteta je pravičnejša in trajnostna oskrba vseh ljudi s hrano. Čeprav strokovnjaki organizacije FAO živinorejo označujejo kot eno največjih groženj okolju, se njihova priporočila žal omejujejo le na nove kmetijske tehnike, od katerih bi nekatere celo lahko privedle do nepopravljivega uničenja okolja. Vsi stradajoči ljudje, več milijonov vegetarijancev ter vsi ljudje, ki iščejo odgovornejše alternative glede obstoječih škodljivih tradicij, lahko od nosilcev odločitev, vlad in mednarodnih organizacij upravičeno zahtevajo objektivno raziskavo vseh razpoložljivih alternativ, vključno z vegetarijanstvom. Ta trajnostni način življenja, ki življenje hkrati tudi ohranja, si zasluži s predsodki neobremenjeno presojo ter promocijo, predvsem zaradi svojega potenciala, da divjajočo vojno »hrane proti krmi« odloči v prid človečnosti. Zaradi tega vzroka apeliramo na Združene narode in njihove agencije, da vegetarijanstva več ne ignorirajo, temveč da njegove mnogotere prednosti brez predsodkov in na znanstveni osnovi raziščejo – s ciljem, da bi jih lahko vnesli v bodoče strategije za svet brez lakote. S spoštovanjem, podpis Viri: 1. »Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, ...« www.unhchr.ch/udhr/lang/slv.htm 2. V Rimski deklaraciji o svetovni prehranski varnosti iz leta 1996 so »vladni in državni voditelji podkrepili pravico vsakega človeka do dostopa do zdravstveno neoporečne in s hranili bogate prehrane vključno s pravico do zadostne prehrane in temeljno pravico vsakega človek, da ne trpi za lakoto«. www.fao.org/docrep/003/w3613e/w3613e00.htm www.fao.org/righttofood/common/ecg/51802_en_VGs_ger.web.pdf 3. FAO: Živinoreja je ena od največjih groženj za naše okolje (Livestock a major threat to environment) Ozadje: 1. Jens Holm: Živinoreja in podnebje – več kot ena tretjina celotne svetovne žetve žitaric se pokrmi živalim. Je to modro? 2. Švicarsko vegetarijansko združenje: Ekološke posledice mesne prehrane Prevod: GlobeTransformer.org Sign this petition! If you have any questions or remarks to this petition please contact: info (at) evana.org vir:

Hvala za opis

http://bp1.blogger.com/_FPzZMRSErxw/SBNFr4ChlvI/AAAAAAAAAJY/E4QkqdUMCE4/s200/Maitreja.jpg Maitreya's message - October 08 http://www.s12.si/content/view/109/60/ali Video file for download (.wmv, 384 x 288px) - (right click & save link as): http://www.s12.si/mambots/editors/jce/jscripts/tiny_mce/plugins/filemanager/images/ext/wmv_small.gif maitreya_message_oct08_eng 18.05 Mb

Posredujem: Dragi prijatelji, spoštovani gostje! V času, ko se listje dreves že pisano odenja in ko nas prijeten vonj vročih kostanjev opominja, da se zima bliža, na vas naslavljamo tole prijazno vabilo k sodelovanju na osrednji letošnji humanitarni prireditvi. Ko smo bili lani, junija, sprejeti v odlično mednarodno družbo rotarijskih klubov, smo si za svoje humanitarno delovanje izbrali geslo »Odpiramo vrata prihodnosti«, zato želimo to priložnost izkoristiti, hkrati pa vabimo tudi vas, da se nam pridružite in jih odpremo skupaj na tem imenitnem dogodku, ki ga pripravljamo skupaj v sodelovanju s Srednjo glasbeno in baletno šolo iz Ljubljane, za katerega vam že zdaj zagotavljamo, da bo nekaj posebnega: Dobrodelni koncert V PLESNIH RITMIH PO SVETU Mladi predstavljajo koncertno harmoniko Velika dvorana Slovenske Filharmonije, Ponedeljek, 3. november 2008, 18:30 Neža in njeni prijatelji nas bodo s pomočjo harmonike, tega izjemnega inštrumenta, ki ga običajno morda bolj poznamo v malce drugačni vlogi in na drugačnih odrih, popeljali na glasbeno potovanje po različnih državah sveta. Priča boste zanimivemu in igrivemu glasbenemu popotovanju skozi različne dežele in plese. Od ameriškega ragtime-a do argentinskega tanga, od igrivega latina do elegantnega baleta. Podobno, kakor melodija druži note v skladbo, tudi naše prijateljstvo združuje ljudi sveta, zato ste lepo vabljeni, da se dogodka v čim večjem številu tudi udeležite. Prispevek za eno osebo znaša: 20€. Vstopnice zase in za svoje bližnje si lahko zagotovite pri; Karmen Matičič na tel. 041 768 278 ali preko e maila karmen.maticic@produktiidej.com V imenu Rotary kluba Ljubljana Barje, Janez Kolar, predsednik 2008/09 http://www.rotari.si P.s. Po koncertu, ki bo trajal približno eno uro, smo s prijazno pomočjo donatorjev pripravili tudi sprejem, ki bo odlična priložnost, tako za srečanje z nastopajočimi glasbeniki, kot tudi za prijetno druženje z rotarijskimi prijatelji.

http://www.umanotera.org/img/krilca-banner.gif

Arktika še nikoli ni bila toplejša Temperature na Arktiki so dosegle zgodovinski maksimum, saj so bile v začetku septembra za 5 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) opozarja, da prav nadaljnje segrevanje Arktike bolj kot drugod kaže na dramatične učinke podnebnih sprememb. NOAA ugotavlja, da je bilo lansko leto najtoplejše, odkar se je v sredini 60. let prejšnjega stoletja začelo segrevanje Arktike. Skrb vzbuja je tudi podatek o taljenju ledu na Grenlandiji, ki poteka bistveno hitreje kot lani, zaradi česar je NOAA stopnjo opozorila z rumene dvignil na rdeče. "Spremembe na Arktiki kažejo na dominoučinek več vzrokov jasneje kot na drugih območjih," so zapisali avtorji poročila. Arktika je občutljiv sistem, ki pogosto odraža spremembe na razmeroma hitre in dramatične načine. Izguba morskega ledu vodi k nadaljnjemu segrevanju oceanov, kar vključno z dvigom temperatur vpliva na življenja v morju in na kopnem. vir >>>

Ekomatika: Okoljski center (1. oddaja) http://www.okoljski-center.si/uvoz/gradniki/logo-oc-sl.png http://cokolada.net/lunin_net/images/Ekomatika_Logo_Anim_mala.gif

Ce ima kdo se kaksno dodatno infomracijo o svetovnih dnevih naj jo napise v to temo, ce zeli in jo dodam zgornjemu seznamu.

Krilca - družbeno odgovorna darila (14:58) Krilca so slovenska različica inovativnega koncepta obdarovanja, kjer darilo predstavlja dobro delo oz. podporo določenemu družbeno koristnemu projektu kot je npr, izobraževanje otrok v Gani, skrb za gozd v Ekvadorju, podpora klovnom zdravnikom v Sloveniji itd.) Gre za preprost način obdarovanja, ki prinaša zavidljive rezultate; pomaga posamenikom širom po svetu, podpira koristne projekte in tako z majhnimi koraki pomaga svet spreminjati na bolje. video >>> http://www.krilca.si/img/krilca_garancija.jpg http://www.krilca.si